»V razvitem svetu večina ljudi zdaj raje kupuje domove, kot da bi jih gradila. Koncept gradnje lastnega doma postaja tuj.« To je citat iz publikacije Samograditeljstvo avtorjev arh. Jerneja Girandona in Anje Trobec, ki smo ga uporabili za začetek zapisa o hiši, ki uteleša ta pristop.
Med iskanjem rešitev, kako svoji družini zagotoviti lasten dom, sta Špela in Jernej Girandon izbrala način, zelo uveljavljen še pred nekaj desetletji, dandanes pa redkeje prisoten. Gradnje sta se lotila v lastni režiji, ob pomoči sorodnikov in prijateljev. Na zemljišču, ki sta ga dobila od staršev, je v dveh letih zrasla okolju prijazna hiša iz lesa. Načrt zanjo je pripravil Jernej, ki je po izobrazbi arhitekt. Odločil se je za skeletno gradnjo, kar je danes pogosta izbira. Nevsakdanja pa je izbira elementov, s katerimi je oblikoval notranjost in tudi zunanji plašč hiše.
Pri delu sta ga vodili strategija samogradnje in reciklaže, ki sta zelo medsebojno dopolnjujoči strategiji. Namesto da bi za izgradnjo hiše najela izjemno velik kredit, ki bi ju obremenil za več desetletij, sta k delu povabila vse, ki so jima bili pripravljeni pomagati. Tako je več kot 30 ljudi sodelovalo pri nastanku njunega doma, delu in druženju so namenili več kot 40 koncev tedna oziroma skupno skoraj 6.000 delovnih ur.
Vnovično rabo gradbenih elementov predstavljajo rabljene opažne plošče. Pred vgradnjo so jim porezali poškodovane robove, jih oblali in zbrusili. Okoli 500 plošč je dobilo novo vlogo finalnega sloja notranjih sten, knjižnih polic in druge opreme. Nekaj so jih uporabili tudi na fasadi, vendar pa so jih zaščitili z japonsko tehniko Shou Sugi Ban (oziroma Yakisugi). Pri tem postopku se s plinskim gorilnikom (brenerjem) ožge zunanja plast lesa in s tem les zaščiti pred zunanjimi vremenskimi vplivi.
Pod betonsko temeljno ploščo so za izolacijo uporabili penjeno steklo. Izolacijo hišnih sten predstavljajo lesnovlaknene plošče, v ostrešju je vpihana celuloza. Do višine 60 cm od tal je bila na zunanji strani uporabljena izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS).
Kombinacija betona in lesa omogoča naravno hlajenje notranjosti (poleti) s pomočjo strešnih oken, skozi katera se nočni hladnejši zrak pretoči v hišo in jo ohladi v vročih poletnih dneh. Betonska stena omejuje kopalnico, glajeni beton pa sestavlja tla, ki so pravzaprav industrijski tlak.
Hiša je po današnjih merilih razmeroma majhna, saj je notranji tloris 130 m2, zunanja terasa in pomožni objekt pa merita še dodatnih 30 m2.
Posebna lokacija je narekovala umestitev hiše v smeri vhod-zahod, zato južna stran hiše vključuje neogrevane servisne dele, kot so kolesarnica, lopa, vhodna niša, in notranjo vežo. Severni del pa ima zunanji bivalni balkon, ki povezuje vse prostore in se na zahodni strani izteče neposredno na vrt. Osrednji prostor je odprt do slemena, v njem pa so poleg kuhinje in jedilnice tudi nekoliko znižan del, v katerem je udoben dnevni kotiček. Hodnik povezuje kopalnico, spalnico staršev in dve otroški sobi. Del volumna zavzema manjša galerija, kamor vodijo račje stopnice; v mansardi so poleg delovnega prostora uredili še knjižnico.
Temno sivo fasado sestavljajo na končnih straneh Eternit valovitke, na severni strani pa v servisne prostore vodijo drsna vrata, sestavljena iz macesnovih okvirjev in zgoraj omenjenega ožganega lesa.
Publikacija Samograditeljstvo želi bralcem približati pristop, ki ni romantična ostalina preteklosti, ampak (nekoč) običajna praksa izgradnje lastnega doma, tako kot so ljudje domove gradili skozi tisočletja. V njej so med drugim podrobno predstavljeni trije primeri samograditeljstva iz prejšnjega oziroma tega stoletja in opis sedanje zakonodaje na tem področju. Posebej uporaben pa je samograditeljski priročnik, v katerem so napotki glede načrtovanja, gradnje, izvedbenih del in pridobitve uporabnega dovoljenja. Publikacijo odlikuje zelo bogat nabor fotografij, ki ilustrirajo nekdanji in sodobnejši pristop k samogradnji.
Naj zaključi kar Jernej Girandon s citatom finskega oblikovalca: »Preprosto je boljše kot bogato, a neokusno.«
Več >>> www.samograditeljstvo.si
Fotografije: arhiv AG BIRO 55
