Po zmagi na arhitekturnem natečaju za prenovo mestnega središča Ajdovščine arhitekti Ravnikar Potokar obljubljajo, da bo obnovljeni trg, postopoma osvobojen osebnega prometa, postal dnevna soba mesta.
Ajdovsko mestno jedro je vpeto v okvir nekdanjega rimskega obzidja, ki sodi med pomembnejše slovenske arheološke spomenike iz rimskega obdobja. Osrednji trg znotraj Kastre se je skozi čas spreminjal: od rimskega foruma, do grajskega dvorišča, glavnega mestnega trga v funkciji kapitala in nazadnje do – velikega parikišča. Le-ta po mnenju župana Občine Ajdovišča, Tadeja Beočanina, izključuje kakršnokoli drugo rabo in nikakor ne opravičuje svoje izjemne lege v mestu.
V želji po prenovi in oživitvi Kastre je bil razpisan arhitekturni natečaj, na katerega so po mnenju strokovne komisije najprimerneje odgovorili v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar. Osrednji trg in vse ulice, ki vodijo do njega, so namreč obravnavali kot neprekinjen niz ambientov znotraj celote in z revitalizacijo celotnega komunikacijskega omrežja mesta spodbudili njegovo prenovo v funkcionalno, estetsko in urejeno središče.
Ureditev antičnega mesta bo shematsko prikazana v tlaku
Osnovni namen prenove je subtilno stapljanje močne zgodovinske in prostorske identitete v nove, v največji meri anonimne in zadržane posege, ki so v popolnem sozvočju s prvotno rimsko zasnovo, nakazano skozi urejen sistem tlakovanja. Arhitekt Robert Potokar za Ambiente pove: »Naš projekt izhaja iz dejstva, da je Ajdovščina rimsko mesto z začetki v 3. stoletju in tudi kasnejša naselitev znotraj Kastre je na nek način povzemala rimske ostaline. In to smo želeli v svojem predlogu prikazati tudi mi. Zato je za princip tlakovanja povzet rimski modularni sistem, ki se znotraj Lavričevega trga, na mestu nekdanjega foruma, preplete z južno in severno modularno mrežo.«
Velik osrednji trg, arhitekturno izpraznjen, bo postal prostro različnih mestnih prireditev. Arhitekti so predvideli tudi postopno zamnjševanje prometa v središču mesta, ki bi sprva deloval kot shared space – skupen prostor za promet, kolesarje in pešce –, čez čas pa bi tudi Ajdovščina svoje mestno središče zaprla za osebni promet.
»S prenovo postane Lavričev trg nekakšna dnevna soba Ajdovščine, saj si predstavljamo, da bo z zmanjšanjem motornega prometa tudi življenje na trgu kot tudi pred gostinskimi lokali postalo prijetnejše,« pove Potokar.
Ključna elementa novega urbanega utripa bosta zelenje in voda
Drugi pomemben element nove identitete mestnega središča pa je koncept ozelenitve: obstoječa in nova drevesa predstavljajo zeleno vertikalo, medtem ko so tri večje pergole, zasajene z avtohtonimi vinskimi trtami, zelene horizontale. Navdih za pergole je prišel iz avtohtonega primorskega izročila; meščani bodo lahko pod njimi posedali in opazovali dogajanje na trgu.
V prostoru nekdanjega dvorišča baročnega dvorca pa so umeščene tri fontane – manjši bazeni, zamejeni z dvignjenimi kamnitimi bloki, uporabnimi tudi kot klopi. Element vode bo zlasti v poletnih mesecih dodal prostoru zvočno, doživljajsko in ambientalno vrednost.
Potokar še zaključi: »Menimo, da bo Ajdovščina s prenovo ne zgolj tlaka, temveč tudi komunalne infrastrukture in prometa pridobila veliko; staro mestno jedro bo urejeno in sočasno z vsebinsko in programsko prenovo bo lahko oživelo in bilo prijetno predvsem prebivalcem, kot tudi obiskovalcem.«
