V Domžalah smo obiskali družino, ki rada veliko časa preživi na vrtu. Tudi zato je bila okolica njihove hiše pri urejanju deležna posebne pozornosti. Bioklimatska pergola za letno kuhinjo z jedilnico, igrala za najmlajšo članico Mašo in udobna sedežna garnitura na deloma pokriti leseni terasi so tisti kotički, brez katerih si ne predstavljajo vsakdana.
Lastnika Uroš in Mojca sta 150 kvadratnih metrov veliko hišo kupila v 4. podaljšani gradbeni fazi. Ideje, kako bi jo opremila, sta iskala po internetu, spremljala sta oddajo Ambienti, pa tudi sorodniki so v tistem času gradili nove hiše in sta veliko navdihov dobila od njih. Medtem ko Mojca ni imela kakšnih posebnih želja, razen seveda, da bi se oprema ujemala po barvah in materialih, si je Uroš želel v novem domu imeti kamin, vinsko vitrino in ledomat, kar jima je s pomočjo arhitektke, ki jima je izrisala vse pohištvo, uspelo tudi uresničiti.
Dvojni vhod
Posebnost hiše so vsekakor dvojna vhodna vrata, od katerih ena služijo kot stranski in druga kot glavni vhod. Družina uporablja le stranski vhod, saj je opremljen z umivalnikom, pri katerem so si v koronskem času razkuževali in umivali roke, medtem ko glavni vhod odprejo le za obiskovalce.
Po hodniku, opremljenim z nevpadljivo garderobno omaro in bolj živahnimi obešalnimi lesenimi kljukami, pridemo desno do manjše kopalnice z izvirno keramiko in naravnost do velikega bivalnega dela. Barvitost sta lastnika v jedilnici dosegla s stoli različnih barv, medtem ko sta v kuhinji kombinirala temnejše in svetle odtenke s hrastovim lesom, ki se ponovi pri točilnem pultu, jedilni mizi in polici pod televizorjem. In kaj nas čaka, če nadaljujemo po stopnicah v nadstropje?
»Na desni strani je Mašina soba, kjer ima za zdaj samo igralni del in posteljo v obliki hiške. Barve so tipično njene. Naprej je spalnica, kjer sva se odločila za naravne barve, ne preveč vpadljive. Izhod iz spalnice je tudi v najino kopalnico. Na drugi strani imamo garderobo, nasproti je še ena večja kopalnica z walk-in tušem in bolj odštekanega sloga. Čisto na koncu tega zgornjega dela pa sta še dve mladinski sobi,« nas po tlorisu popelje Mojca.
Ljubitelji umetnosti in lesa
Družina je velika ljubiteljica umetnosti. Stene krasijo slike Mojčinega sorodnika iz Škofje Loke, Janeza Ferlana, ki se rad podaja v abstraktni svet. Sledili pa so tudi viziji, da bi bilo čim več opreme lesene – tako v notranjosti doma kot zunaj njega, sploh na terasi.
»Ko sva opremljala sam vrt, sva si želela imeti leseno teraso. Nekako se nisva odločila za ploščice. Les se nam zdi bolj domač, tudi če bos hodiš po njem, je občutek drugačen, bolj si v stiku z naravo. In absolutno smo si želeli neko garnituro, kjer lahko posedimo, nekaj pojemo in popijemo,« pove Uroš in doda, da so pri oblikovalcu Gašperju Repovžu naročili leseno, macesnovo sedežno garnituro, ki je zaščitena z oljem.
Oljen les je tudi za zunaj
Veliko ljudi meni, da lesene sedežne garniture niso primerne za zunanje prostore. Da je to predsodek, smo se prepričali pri strokovnjakinji za lesene premaze Barbari Jagodič iz podjetja Helios TBLUS, ki je zagotovila, da olje samo še poudari naravno barvo in lepoto lesa.
»Značilnost olj je, da prodrejo v pore lesa. Olje potem napolni te pore in preprečuje vdor tekočin, denimo padavin, če imamo les zunaj. Za olja je tudi značilno, da ne tvorijo na površini zaščitnega filma, zato jih je treba bolj pogosto obnavljati, ampak je to zelo preprosto obnavljanje. Precej bolj preprosto, kot pa obnavljanje nekih pokrivnih barv ali lazur.«
Olja za zaščito lesa se razlikujejo glede na namen uporabe. Za zunaj je pomembno, da ščitijo pred padavinami in UV-žarki, včasih vsebujejo tudi sredstvo, ki zavira nastanek površinske plesni. »Na voljo imamo olje Belinka Oil Exterier ali pa Belinka Oil Decking. Za zaščito lesa pri sedežni garnituri bi priporočala olje Belinka Oil Exterier, ki je brezbarvno in bo še poudarilo naravno barvo macesna. Lahko bi izbrali tudi olje Belinka Oil Decking, ki je v različnih odtenkih, namenjeno za bolj obremenjene površine, kot so na primer terase. Ker vsebuje pigmente, ponuja tudi boljšo obstojnost pred UV žarki,« pojasni Barbara Jagodič.
Najbolj pomembno je, da izberemo olje, narejeno iz naravnih rastlinskih olj, ki so obnovljivi vir.
Postopek oljenja je preprost
Pred oljenjem lesa je zelo pomembna predpriprava površine. Lesene dele je treba najprej enakomerno pobrusiti s papirjem granulacije 180 – primeren pa bi bil tudi brusni papir do tipa 220, jih odprašiti, šele zatem sledi premaz z oljem.
»Olje pred uporabo dobro premešamo, potem ga pa lahko nanašamo s čopičem, valjčkom ali krpo. Olje kar obilno nanesemo po celotni površini in ga potem pustimo, da se vpija od 10 do 20 minut. Število nanosov je odvisno od vpojnosti lesa. Les je dovolj naoljen takrat, ko ne vpija več olja. Če imamo bolj porozne površine, je treba postopek večkrat ponoviti, ampak običajno sta za zunaj potrebna vsaj dva nanosa,« razloži strokovnjakinja.
Optimalne vremenske razmere za oljenje lesa so med 15 in 25 stopinjami Celzija in do relativne zračne vlažnosti 75 %, les pa naj bo suh. Po nanosu odvečno olje pobrišemo s čisto, suho, vpojno krpo, da dobimo gladko, svilnato površino, ki jo po potrebi tudi spoliramo. Brisanje odvečnega olja je pomemben korak tudi zato, ker se sicer olje na površini zasuši, postane lepljivo, nagrbančeno. Takšno plast lahko odstranimo le z nitro razredčilom, vendar pazljivo, saj lahko vpliva na barvo lesa. Obnovitveno oljenje opravimo po potrebi, ko opazimo, da je površina pusta, matirana in se kapljice vode vanjo zelo hitro vpijejo.
V prihodnje morda še bazen
Poleg lesene terase in na njej lesene sedežne garniture sta Uroš in Mojca vrt opremila še s kopico drugih lesenih elementov, kot so dekorativni štori, visoke grede in lesena vrtna ograja. Na delu vrta, ki sta ga z dokupom kosa sosednje parcele še dodatno povečala, so mesto našla tudi otroška igrala in letna kuhinja z mizo za druženje, v prihodnosti pa mogoče pride na vrsto še bazen.
»Ideja je, da bi imeli naravni bazen brez nekih umetnih dodatkov. Prvi korak je, da Maša splava, da ne bomo imeli kakšnih izzivov zaradi varnosti. Potem bomo pa videli…« o načrtih za prihodnje sklene gostitelj Uroš.
Fotografije: Mateja Košir
