Pia Mršek je vsestransko nadarjena umetnica, ki se je kalila na različnih umetnostnih področjih. Od industrijskega dizajna do oblikovanja keramike. Med pridobivanjem znanja jo je pot zanesla tudi v tujino, natančneje na Iberski polotok, kar se odraža tudi v njeni zadnji kolekciji skulptur Fletn.
Pia je umetniška duša, ki je svojo veliko strast do ustvarjanja in umetniškega izražanja negovala tudi v sklopu študija. Po končanem programu industrijskega oblikovanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je namreč diplomirala na Fakulteti za dizajn (smer Notranje oblikovanje), študij pa končala s prakso v tujini v arhitekturnem studiu Masquespacio v Španiji.
Zaradi epidemije novega koronavirusa se je morala predčasno preseliti nazaj v Slovenijo, a čas in umiritev življenjskega ritma sta ji omogočila, da se je posvetila pisanju diplomske naloge ‒ »Gaia, moduar dome house« si je prislužila nominacijo za Green design concept awards.
Po diplomi je študij nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer se je sprva nameravala usmeriti v industrijsko oblikovanje, a jo je usoda speljala v unikatno oblikovanje. V tretjem semestru je spet želela svoje znanje nadgraditi z izmenjavo v tujini, tokrat je poletela v Lizbono na Faculdade de Belas-Artes. To je bila ljubezen na prvi pogled, ki traja že dve leti. Pia je namreč Lizbono izbrala za svoj pristan, kjer trenutno končuje magistrski projekt.
K njeni ljubezni do ustvarjanja je že v otroštvu prispevala vrsta dejavnikov. Po zaslugi babice Mete, ljubiteljske umetnice, ki se ukvarja s keramiko, je prvič prišla v stik z glino. To jo je nadvse pritegnilo, dodatno pa je svoje znanje rokovanja z glino pilila še med študijem unikatnega oblikovanja.
»Začetki so bili težki, saj v delu z glino nikakor nisem uživala. Spomnim se pogovora z babico, kjer sem ji s solznimi očmi potožila, da je delo z glino za bolj zrele ljudi, jaz pa preprosto nimam potrpljenja. Kljub težkim začetkom sem si obljubila, da bom dokončala svoj prvi projekt in semester, pa tudi če je to moj zadnji. Danes pa vedno pravim, kako sem srečna, da sem našla ljubezen svojega življenja – glino in umetnost,« o svoji vzponov in padcev polni zgodbi z glino pojasni Pia.
Pri ustvarjanju jo vodi prepletanje in združevanje umetniških in oblikovalskih pristopov, na način, da skozi umetniško prakso aplicira tudi funkcionalnost za skulpturo. Njen osrednji medij pri tem je keramika, le to pa rada združuje tudi z drugimi materiali, kakršna sta akril in kovina. S tem širi svoje polje funkcije in nadzora. Ali kot pove sama:
»Keramika je nepredvidljiv živ material, ki ga lahko nadzorujemo bolj v teoriji kot v praksi, dodajanje drugih materialov pa predstavlja podporo formi. Ker je večina mojih izdelkov modularnih, dodajanje drugih materialov pride zelo naravno in lahkotno.«
Navdih črpa iz arhitekture in notranjih domačih prostorov, ki so preplet navad, potreb, pohištva in udobja. Za začetno inspiracijo izbere funkcijo, skozi raziskovanje prostorov in medprostorov pa gradi na lastnih oblikah, kar jo pripelje do končne skulpture. Dokaz tega je tudi kolekcija Fletn, ki obsega 11 skulptur in predstavlja razvojni proces Pijinega dela.
Kolekcija Fletn je lahkotna, sončna, sredozemska, po drugi strani pa tudi čutna. Razvijala se je popolnoma spontano, inspiracijo za njeno poimenovanje pa je Pia črpala kar iz besede »fletn«, s katero je poimenovala posamezne skulpture.
»Fletn zame predstavlja čustvo, ki orisuje moje ustvarjanje, proces dela in končno predstavitev. Prav tako pa je ime besedna igra kot na primer » flet ‘n’ chair«, kar v prevodu pomeni stanovanje in stol. Ime in kolekcija predstavljata igro, raziskovanje prostorov in čustev v tem resnem svetu,« pojasni ustvarjalka.
Ob pogledu na prekrasno kolekcijo nam v oči pade stol Fletn. Chair, ki je simfonija lesa, keramike in tekstila. Kot pojasni umetnica, je z uporabo tekstila in lesa povezala dva keramična elementa v skulpturo ter na ta način dodala tako funkcijo kot udobje. Življenje ob morju jo vsak dan znova inspirira, kar se odraža tudi v izbiri tekstila. Tekstilni vzorec je namreč celotno skulpturo približala obmorskemu življenju na plaži. Tudi to je bilo eno od okolij, kamor je Pia postavila svojo skulpturo:
»Prezentacija skulpture v različnih okoljih je igra s samim pomenom in vrednostjo skulpture. Ko umetnost iz galerijskega prostora premaknemo na plažo, se celotno dojemanje in vrednost umetnosti spremenita.«
Tudi za prihodnost ji največji izziv pomeni iskanje prostora za njeno umetnost. Ta se namreč ves čas giba med umetniškim in oblikovalskim prostorom. »Je nek prelom med prej omenjeno plažo in galerijo. Gotovo si še naprej želim raziskovati prostore, materiale in njihove funkcije. Se gibati med umetniškim in domačim prostorom, ju povezovati in pisati svojo zgodbo,« sklene umetnica.
