Na jugu Švice se je bil arhitekt Lionel Ballmer primoran poigrati z vprašanjem, kako na majhni kvadraturi ustvariti prijetno bivališče. Celotna uporabna površina enonadstropne hišice namreč znaša 80 m2.
V osrčju priljubljenega švicarskega smučarskega letovišča Haute-Nendaz stoji majhna lesena hišica, skrita za krošnjami dreves, ki so jih pred petdesetimi leti posadili nekdanji lastniki. Dovoljeno zazidljivo površino je arhitekt razdelil na dva dela, eden je namenjen delavnici, drugi bivanju. Med objektoma je tako ustvaril intimen vrt, ki nudi veliko mero zasebnosti, čeprav se nahaja nedaleč stran od bližnjih stavb.
Višina stavbe je bila omejena z lokalnimi regulacijami, tako je nastal enonadstropen monolit, skoraj v celoti iz surovih macesnovih desk. Po zaslugi svoje lesene fasade se objekt povsem spoji z bližnjimi drevesi, les pa je viden tudi v interjerju. Osrednji del objekta je centralno stopnišče, ki povezuje pritličje, namenjeno druženju, s spalnim zasebnim nadstropjem.
Pritličje je razdeljeno na manjše sobice, ki ustvarjajo videz sveta v malem, obenem pa prostor optično povečajo. Uporaba pohištva je omejena na le nujno uporabne kose, dekorativnih predmetov je malo. S tem je arhitekt želel kljubovati sodobnemu potrošništvu in ustvariti tako materialni, kot prostorski minimalizem. Zastekljene odprtine so zasnovane premišljeno, tako da uokvirjajo najlepše poglede na okolico.
Konstrukcija je izdelana iz križno lepljenega lesa, za kar so uporabili les lokalne smreke. S homogenim lesenim interjerjem in eksterjerjem se je arhitekt želel pokloniti starim alpskim zgradbam, obenem pa ustvaril močno povezavo z zunanjim rastjem. Prav okoliška drevesa v poletnih dneh skrbijo za senco, zaradi česar je v objektu prijetno hladno, pozimi pa se prebivalci ogrevajo s pomočjo peletne peči.
Fotografije: Julie Masson
