Krajina okoli naših domov je za kakovostno bivanje enako pomembna kot ustrezno zasnovan interjer. Kako urediti zunanji prostor in kakšni so trenutni trendi v krajinskem vrtnarstvu, smo povprašali strokovnjaka Žiga Konkoliča, ki v podkastu ponudi tudi praktične nasvete zasaditve visokih gred in zelenih streh.

Žiga Konkolič je vrtnarstvu zapisan od mladih nog, za sabo ima že desetine uspešno izvedenih projektov, zato je pravi naslov za vprašanje, kaj je za investitorje pri urejanju okolice hiše trenutno najbolj aktualno. Kakšne so pravzaprav smernice pri urejanju zunanjščine naših domov?

»Bom kar takole rekel. Slovenci se radi zapiramo in omejujemo. Zelo radi imamo žive meje, drevesa. Pri skoraj vsakem vrtu je najprej želja, da bi posadili neko drevo, kar je zelo simbolnega pomena. Ko naredimo hišo, objekt, zasadimo še drevo, ker je to taka lepa gesta, ki se je spomniš še čez 20, 30, 50 let. Rečeš: ”Takrat, ko smo naredili hišo, smo posadili tudi to drevo.” Trendi so še letne kuhinje in kurišča, veliko je tudi zunanjih savn. Pa visoke grede so v zadnjem času zelo popularne. Zelo radi imamo prostor, ki ga namenimo gojenju zelišč, paradižnika, solate …«

Pri visokih gredah je pomembna sestava rastnega sloja

Pri visokih gredah velja, da njihovo sestavo lahko zelo zakompliciramo, lahko pa jo tudi poenostavimo. Poznamo različne materiale, iz katerih so visoke grede narejene, po navadi so lesene ali kovinske, Žiga pa rad uporablja tudi korten, kovino, ki se sama zaščiti in sčasoma dobi lepo patino.

»Pomembna pa je ta sestava vrhnjega rastnega sloja v gredi. Spodaj lahko damo veje, sekance, odpadni organski material, ki ga najdemo na vrtu, lahko je tudi ovčja volna. Za zgornji sloj pa jaz zelo pogosto strankam priporočim, da med rastni substrat mešajo kocke Knauf Insulation Urbanscape, ker zelo dobro zadržujejo vlago. To se zlasti pozna v teh poletnih vročih mesecih, ko smo več na dopustu oziroma smo manj doma.«

Foto: Unsplash

Zelene strehe

Tudi ozelenitev streh je trenutno velik trend, ki ni zgolj estetski, ampak ima veliko drugih pozitivnih učinkov. Tako nam na primer pomagajo privarčevati vsaj 30 % energije, kar je zelo pomembno, saj je energija vedno dražja. »So pa zelene strehe en tak unikaten ekosistem, ki skrbi za biodiverziteto in uravnavanje padavinskih vod. Zadnje čase imamo te padavine zelo skoncentrirane, denimo v enem dnevu lahko pade 100 ali 200 litrov dežja in zelene strehe to vodo malo zadržijo. Se pravi, da odteka meteorna voda veliko počasneje. Poznamo pa ekstenzivne in intenzivne zelene strehe. Ekstenzivne so miks homuljic in zelišč, to je tak sloj, ki ne zahteva veliko skrbi, saj rastline rastejo same po sebi, mogoče jih sem ter tja le zalijemo. Intenzivne zelene strehe so pa drugačne, na njih rastejo večja drevesa, tudi večje travnice, grmovnice in so lahko tudi super prostor za druženje. Če si naredimo eno tako okolje v 20. nadstropju objekta, je to super prostor za preživljanje prostega časa, podjetja lahko v takšnem okolju organizirajo tudi sestanke,« pravi strokovnjak.  

Zelena streha pomaga pri ohlajevanju stavbe poleti in pozimi pri ogrevanju. Foto: Jasna Marin

Še več nasvetov o načrtovanju in oblikovanju vrta ter nasploh širšega zunanjega prostora doma Žiga Konkolič deli v podkastu. Dodatne informacije o tem, katere materiale pri tem uporabiti, pa najdete tudi tukaj.

Sponzorirana objava