Samostojna hiša v italijanskem Meranu je igra treh volumnov: steklenega, grajenega in vodnega.
Ker so naročniki kupili parcelo z rahlim padcem, so se arhitekti odločili objekt zasnovati v dveh višinsko izmaknjenih volumnih. V nižjega, ki je v stiku s terenom, so umestili spalnice, kopalnice in shrambe; višji, bivalni volumen pa popolnoma odprli in vanj umestili kuhinjo, jedilnico in dnevni kotiček.
Preko velikih, celostesnkih zasteklitev izstopimo na razkošno teraso, nato pa se po lebdečih stopnicah spustimo na vrt z bazenom.
Ker je glavni del objekta umeščen nekoliko nad terenom, dobimo občutek, da celotna hiša lebdi. K njeni lahkosti gotovo pripomorejo tudi precizna izvedba betonskih plošč ter velike zasteklitve brez vidnih okvirjev.
Ne moremo pa spregledati niti zanimive vhodne fasade: debelega betonskega baldahina, iz katerega so izrezani stilizirani motivi lista.
Arhitektura: monovolume architecture+design
Fotografije: Andrea Zanchi
