Od stare kmečke hiše so ostale le stene
Danes si je težko predstavljati kmečko hišo, ki istočasno stoji sredi polja in ob morju, saj so tako rekoč pozidani že vsi kotički slovenske obale. Pa vendar so si predniki našega gledalca 150 let nazaj postavili dom med njivami in le 52 stopnic od morja. Ta razdalja še danes ostaja enaka, s to razliko, da preko sto let stare hiše ni več. Mlajša generacija jo je namreč temeljito obnovila, modernizirala, vseeno pa sodoben interjer prepletla tudi s preteklostjo.
Od 150 let stare hiše razen sten, ki so zdaj del dnevne sobe, ni ostalo praktično nič, saj so bila nadstropja lesena, streho pa je nadomestilo še eno nadstropje. V njem danes živijo starši našega gledalca, medtem ko si je sam uredil stanovanje v pritličju, velikem 140 kvadratnih metrov.
Glavno vodilo, ki mu je sledil pri prenovi, je bilo čim lažji in hitrejši način čiščenja, pomemben pa se mu je zdel tudi izbor naravnih materialov – od lesenega parketa do opreme, ki je plod umetniških obrtnikov Natje Jankovič (Logotowood), Saša Petriča in drugih.
Stanovanje ima dva vhoda: glavnega, ki ga vetrolov loči od dnevnega prostora in kuhinje, ter stranskega, kamor je umeščena tudi pisarna. Tu nam radovednost takoj vzbudijo smuči na steni, ki svojo logiko dobijo šele po tem, ko izvemo, da je lastnik stanovanja po poklicu smučarski učitelj. »Gre za najstarejše smuči pri hiši, zato so položene na žebljičke in razstavljene v pisarni. So elegantne, ”plane design” in spominjajo na zlate čase smučarije. Imajo več kot 50 let,« nam prijazno razloži.
Kljub »mrzli« smučarski dekoraciji stanovanje še zdaleč ne deluje hladno, ampak prijetno domačno. Za ogrevanje, ki je talno, skrbijo toplotna črpalka, drva in po potrebi nafta. Svoje pa k občutku topline prida tudi izbor materialov, od katerih imajo mnogi svoje posebne zgodbe. V kopalnici je, denimo, leseni umivalnik ročno izrezljan iz nosilne grede prejšnje hiše, ogledalo pa narejeno iz starih desk dolomitske koče in je darilo kraja Sappada, kjer se je lastnik poročil na snegu in s smučmi na nogah.
Iz starih nosilnih gred prejšnje hiše je narejena tudi jedilna miza, ki je center dnevnega prostora ter v ravno pravem kontrastu z belimi stoli in kavčem. Prostor diha, deluje lahkotno in to kljub temu, da je za sedežno garnituro sila težka »stena«. Gre za umetnino, sestavljeno iz več svinčenih kock, v katere so privrtane matice. »Ponazarja človeško podzavest in je bila inspiracija umetnika Deana Verzela za vse njegove novodobne stvaritve. Tehta pa približno eno tono.«
Za konec pokukajmo še v kuhinjo, ki je steklena, usklajena s konceptom ostale opreme v stanovanju in prav tako ponuja svojo posebnost – barske stole ob kuhinjskem otoku. Stoli so pripeljani iz Sardinije, kjer so jih ročno izdelali iz velikih kosov plute. Na tem italijanskem otoku so namreč edini na svetu, ki znajo ta material tako obdelati, da se z uporabo ne kruši in zato lahko plutovinasti stoli ostanejo kot novi dolgo vrsto let.
Foto: Katja Kosmina
