Italijanski arhitektki Simoni Alù so zaupali prav posebno nalogo - prenovo starejšega stanovanja v središču Milana. A kako elegantno stanovanje, ki se nahaja v zgradbi iz 30. let minulega stoletja, združiti s sosednjim ter ga opremiti za potrebe mlade družine, ne da bi pri tem zakrili njegov veličasten značaj?
Arhitektka se je odločila za subtilno prenovo, ki bi ohranila veličasten duh stanovanja iz 30. let minulega stoletja. Stanovanje odlikujejo visoki stropi, elegantne štukature in parket, položen v vzorcu ribje kosti. Prav zato je poseg zahteval še dodatno previdnost. Zahteve naročnika so bile jasne, združiti dve prekrivajoči se stanovanjski enoti v eno in jo prilagoditi potrebam mlade družine. Prav tako si je naročnik želel oblikovati prostorni interier, brez da bi s tem stanovanju odvzeli preveč prostora.
Stanovanje je sicer prostorno, na kar se je naslonila tudi arhitektka Simona Alù. V beline polno stanovanje pa je vdahnila tudi pridih gledališke kulise ter ga tako naredila za odtenek bolj dramatičnega. Površina 170 kvadratnih metrov velikega stanovanja je razdeljena v dve etaži. Obe enoti je povezala z linearnim stopniščem, ki je nasproti od vhoda in deluje kot gledališka kulisa. Terrazzo se s pritličja nadaljuje po stopnicah, kar ustvarja kontinuiteto med nivojema. Ustvarila je stopnišče s sodobnim značajem, ki kot umetniška skulptura ostaja v dialogu s slogom in zgodovino stavbe.
Pritličje je namenila bivalnemu dnevnemu prostoru, zaradi česar je morala spalnico premestiti v nadstropje. Rezultat je odprt tloris, ki združuje dnevno sobo in jedilnico. Posebno pozornost je namenila dolgemu hodniku, ki ga je s pomočjo zrcalnih omar optično razširila. V zgornjem nadstropju, ki je popolnoma preoblikovano, sta studio in spalni del z glavno spalnico, otroško spalnico, dodatno kopalnico in pralnico.
Barvna lestvica na prvi pogled deluje sramežljivo, s posameznimi detajli pa se pokaže njen drzen značaj. Od pastelnih tonov do žajbljevo zelenih sten v kopalnici. V oči padejo tudi rumena drsna vrata v zadnjem delu hodnika, ki vnesejo nekaj dodatne svetlobe v stanovanje. Tudi pri izbiri pohištva se odraža dialog med zgodovino in sodobnostjo. Stara vrata so le prenovili in s tem osvežili njihov videz. Pohištveni kosi so mešanica starinskega in modernega, posebno pozornost pa je arhitektka namenila razsvetljavi in izbiri ambientalnih svetil.
Arhitektura: Simona Alù
