Bendigo, kraj na vzhodu osrednjega Otaga na Novi Zelandiji, je tudi dom bogate vinogradniške dediščine. To so pri oblikovanju hiše na enem od tamkajšnjih hribčkov v ozir vzeli tudi arhitekti Condon Scott Architects, ki se podpisujejo pod sodobno zasnovano domovanje.
Objekt, ki se razteza na kar 382 m², je bil dokončan leta 2022, lastniki in arhitekti studia Condon Scott Architects pa so se gradnje lotili v več fazah. A začnimo lepo na začetku. Lastnik si je na impresivni lokaciji s še bolj impresivnim razgledom zaželel ustvariti stalen dom. Tod, ob vznožju gorovja Dunstan, v objemu vinogradov in bogate vinogradniške tradicije kraja.
Rahlo dvignjena lokacija, v neposredni bližini reke Clutha, je omogočala panoramske poglede na zahod, ki so jih arhitekti spridoma izkoristili pri oblikovanju zasnove. Odročna lokacija, umaknjena pred radovednimi očmi sosedov in mimoidočih, pa jim je omogočila, da so novonastali objekt odprli tudi proti severu in jugu.
Osnovna ideja je bila ustvariti arhitekturo, ki bi dovoljevala dostop sončne svetlobe skozi celoten dan ter ujela okoliško panoramo in se z njo stopila. Ideja je bila ustvariti odprt paviljon, ki bi na prvi pogled lebdel nad skalnato pokrajino. V želji po minimalizaciji sta se oblikovali strešna in talna ravnina, njun obod pa so arhitekti zapolnili z zastekljenimi površinami in kamenjem.
Kamnite stene so umestili v smeri vzhoda, koder je urejen tudi dostop do objekta. Lebdenje strehe so arhitekti zagotovili s pokritimi površinami, ki so se oblikovale izven obodnih zidov. Strešno konstrukcijo so od tal dvignili za kar tri metre, s tem pa omogočili večje zastekljene površine ter bolj jasne in celovite razglede na okolico.
Obliko objekta narekuje tudi močan veter, značilen za to lokacijo. Izziv so arhitekti rešili z arhitekturo, ki v tlorisu spominja na črko H. Oblikovala sta se dva, na videz ločena objekta, med seboj povezana z zastekljenim hodnikom. S tem so se oblikovale zaščitene terase in dvorišča, ki omogočajo zadrževanje na prostem tudi v primeru hudega vetra. Tudi sicer so servisne prostore umaknili stran od zasteklitev, na vzhodni del fasad in s tem omogočili kontinuiteto zasteklitev.
Pri gradnji so uporabili lokalne materiale, ki se dobro obnesejo v tukajšnjih neizprosnih vremenskih razmerah. Zunanje stene so tako oblečene v cedro in skrilavec. Tla so betonska, tlak pa se kontinuirano s terase nadaljuje v interier. Leseni letveni stropi ustvarijo vizualno zanimivost in izboljšajo akustiko prostora (ob dejstvu, da so stropi visoki kar 3 m).
Kot omenjeno je gradnja potekala v dveh fazah. Za začetek so zgradili prvi paviljon, v katerem so bivalni prostori in spalnica. V drugi fazi pa še zastekljeni hodnik in drugi paviljon s sobami za goste ter vinsko kletjo.
Fotografije: Simon Larkin
