Zbornica za arhitekturo in prostor je razglasila zmagovalno rešitev mednarodnega natečaja za ljubljanski Center znanosti, prostor stičišča znanosti, tehnologije in kulture.
Kaj pravzaprav je “Center znanosti”?
Center znanosti naj ne bi bil tipični muzej. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, njegov naročnik, namreč bodoči Center vidi kot živi organizem. Prostor, kjer se bodo znanstveni projekti prihodnosti razvili od ideje, preko prototipov pa do inovacij, pripravljenih za na trg. Hkrati naj bi Center mladini približal znanost preko številnih izobraževalnih programov in ‘naredi-sam’ eksperimentov ter izpostavljal pomembne dosežke (slovenskega) gospodarstva. “Pomembna je široka usmerjenost projekta in vključenost različnih področij (znanosti, tehnologije, izobraževanja, gospodarstva, kulture idr.). Vse to predstavlja povezovanje odličnosti različnih deležnikov, kar v Sloveniji sicer ni pogost primer,” o projektu zapiše minister Jernej Pikalo.
Novi center bo ponudil številne nove programe: od t.i. “Fab-Laba” ter drugih strokovnih laboratorijev, v katerih bodo obiskovalcem predstavljeni raznoliki eksperimenti, ki se jih bodo lahko lotili tudi sami, preko “showrooma” ter galerije, pa vse do planetarija; seveda ob podpornem sistemu kavarne, restavracije in zelenih površin.
Center znanosti naj bi bil zgrajen do konca leta 2022 na parceli ob robu reke Gradaščice ter ob eni od pomembnejših ljubljanskih vpadnic, Barjanski cesti.
Ker je tako širok (in velikopotezen, a še vedno zelo nedefiniran) program izjemno težko strniti v arhitekturno obliko, je Ministrstvo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisalo mednarodni natečaj za njegovo najustreznejšo urbanistično in arhitekturno zasnovo.
Celice v parku
Po mnenju mednarodne strokovne komisije je natečajno nalogo najbolje interpretiral slovenski biro Dekleva Gregorič arhitekti. Le-ti so namesto sodobne interpretacije muzejske stavbe Center znanosti predvideli kot več okroglih paviljonov v širši parkovni ureditvi. “Projekt temelji na idealni geometriji kroga, ki izhaja iz narave in seže od atoma do planeta, od nanodelcev do galaktičnih razsežnosti, obenem pa je tudi prispodoba univerzalnosti in naravne oblike samoorganizacije,” v poročilu zapiše komisija.
Paviljone različnih velikosti, kjer izstopa ikonični volumen planetarija ob Barjanski cesti, povezuje skupni javni prostor pod ozelenjeno streho. Slednja bo postala nov mestni prostor – sprehajalna površina, terasa restavracije oziroma preprosto prostor za sproščeno igro, učenje in ustvarjanje, ki bo deloval neodvisno od Centra. Iz nje se bodo odpirali čudoviti razglede ne le na neposredno (zeleno) okolico, pač pa vse do Ljubljanskega gradu.
Novi center znanosti bo tako resnično odprta točka stičišča. Za razliko od preštevilnih drugih javnih institucij, kjer je stavba sama sebi namen, bo Center znanosti postal točka širšega interesa, kamor bomo lahko prišli na razstavo, na kavo, na sprehod ali pa na sestanek; prostor, ki ne bo strogo zaprt, ampak pretočen, prostor, ki bo hkrati služil državi, mestu, zainteresirani javnosti in tudi zgolj naključnim mimoidočim.
Avtorji zmagovalne rešitve: DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI: Aljoša Dekleva, prof. Tina Gregorič, Andi Koder, Martin Kruh, Lea Stipanič, Žan Šabeder, Maruša Turnšek, Jan Žužek
Več: ZAPS
Slikovno gradivo: arhiv avtorjev
