Kaj imata skupnega razgibano Polhograjsko hribovje in Celovška cesta? Nedaleč od ljubljanskega vrveža so na tem stiku zrasle Verižne hiše Celovška, ki se pod taktirko dveh arhitekturnih birojev Gregorc Vrhovec arhitekti in Coinhab arhitekti drzno prilagajajo terenu. Niz 5 dvoetažnih hiš povsem zavestno usmerja poglede na dvojnost lokacije med bližino narave in neposrednim stikom s prestolnico. Vertikalno in horizontalno zamikanje enot pa ponudi še dodatno intimno vzdušje za vsakega lastnika v tej razgibani soseski.
Koncept sogradnje je arhitektom omogočil, da so lahko lastnike v zgodnjih fazah vključili v proces zasnove. Tako finančno kot tudi z individualnimi željami glede razporeditve prostorov. Vsaka enota na 100 m² v dveh etažah odkriva raznolike rešitve, kako bivalni prostor maksimalno izkoristiti.
Vsaka fasada hiše je zaradi umestitve okenskih odprtin sicer unikatna, skupen princip oblikovanja špalet pa celostno vizualno povezuje vseh pet enot. Okenske odprtine na inovativen način vabijo k igri optičnega zmanjšanja objektov, a hkrati ponujajo veliko svetlobe v notranjost. Zunanja ureditev se prilagaja tako terenu kot lastnikom, ki so jim bile hiše predane v tretji podaljšani gradbeni fazi. To je bilo obdobje, ko so bodoči stanovalci v razgovoru z arhitekti naredili želene spremembe razporeditve in velikosti prostorov ter ga lahko prilagodili slogu življenja lastnikov.
Fleksibilna tlorisna zasnova verižnih hiš je omogočila, da je vsaka hiša lahko individualno zasnovana, saj so večinoma nosilne le zunanje stene enot. Avtorja interierja ene izmed hiš, Taja Benčina in Martin Pelcl, pojasnita, da je vsaka hiša unikatno prilagojena željam lastnikov.
Pri enoti 2 sta arhitekta Taja Benčina in Martin Pelcl za 3-člansko družino oblikovala odprto pritličje, ki večino pozornosti nameni osrednjemu bivalnemu prostoru. Ta je razdeljen na dnevni in jedilni del, kuhinja z otokom pa je vezana na podporno steno ob stopnišču. Od tod se pritličje razčleni le še na toaletni prostor in predprostor z vhodom. Prva etaža je razčlenjena na glavno spalnico, kopalnico in dve dodatni sobi, ki se lahko združita in prilagodita funkciji uporabe. Sprva je bila hiša zasnovana za par, nato pa so po dodatnem družinskem članu prilagodili tudi rešitve: po ograji sta arhitekta dodala še kovinske palice s plezalnimi rastlinami, ki so integrirane v ograjo. Tako sta še dodatno poskrbela za varnost otroka. Nekdanja korita za rože pa so postala simpatični zaboji otroških igrač.
Interier uspešno išče ravnotežje med plastenjem različnih tekstur, vlitim betonom in finim gladkim detajlom ter igri svetlobe z različnimi odsevi. Z izborom zemeljskih tonov v kombinaciji z belino optično še bolj učinkovito usmerja poglede po odprtem bivalnem prostoru v vsakem nadstropju.
Fotografije: Damijan Švarc, Tadej Bernik, Taja Benčina
