V Ljubljani smo obiskali stanovanje, ki je svoje posebnosti povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Vanj so povabili sivino grobega ometa in macesnovo oblogo, ki s seboj prinaša vse prednosti uporabe lesa v bivalne namene: zmanjša raven hrupa, je toplotno izolativna, uravnava vlago v zraku in skrbi za splošno dobro počutje.
Elegantno in prefinjeno stanovanje svoj občutek topline in doma išče v minimalizmu ter z nekaterimi toplimi odtenki lesa. Za njegov interjer sta poskrbela arhitekta Andrej Zonta in Matej Peneš, in sicer ju je lastnik kontaktiral že čisto na začetku, ko se je stavba še gradila, zato je načrtovanje notranje opreme potekalo hkrati z gradnjo.
Stanovanje je pritlično, veliko 105 m2, čeprav zaradi odlične tlorisne razporeditve daje občutek, da je kvadratov še več. Lastnik si je želel, da bi imelo toplo dušo, ampak z avantgardno noto, kar sta arhitekta tudi uresničila. »Želeli smo, da se interjer nanaša na stavbo, v kateri je, da bi ga težko umestil v Berlin, Madrid ali Koper. Tako smo leseno oblogo z balkonov potegnili tudi noter. S tem se je ločnica med zunaj in znotraj še bolj zabrisala. Hkrati smo zunanjo fasado, ki je siva v grobem ometu, v reinterpretaciji mikrotopinga zapeljali v interjer,« pove Matej in dodaja, da so izkoristili tudi dvonivojskost stanovanja.
»Ja, v stanovanju imamo dve višini. Ena je vstopni del z utilitarnim in spalnim delom, ki ima za 3 stopnice nižji strop. To tudi nakazuje hierarhijo prostorov. Torej, ko stopiš na podest, je kot uvod v stanovanje. Potem pa se ti lepo odpre v vsej svoji višini in širini ta osrednji prostor.«
Leseni elementi poskrbijo za toplino
V osrednjem, dnevno-bivalnem prostoru dominira kvadratast otok, v celoti oblečen v keramiko, zaradi česar deluje kot monolit. Izveden je v črni barvi, ki jo dopolnjujeta zadržana barvna paleta sivih in bež tonov ter obilica lesa. Že omenjena lesena obloga na stropu deluje akustično, duši hrup in odmevanje. Pod njo se skrivajo inštalacije prezračevanja in elektrike. Tu pa so še drugi leseni elementi, kot so masivna miza, lesena okna in lesena obloga terase.
»Nas veseli, da se les v sodobni arhitekturi vedno bolj uporablja. To je zelo ekološki material, zelo trajnosten. Les ima veliko dobrih lastnosti, od tega, da je na oko zelo prijeten, prav tako na dotik. Tudi akustiko izboljša v prostoru,« povesta arhitekta, ki sta prepričana, da lahko v istem domu kombiniramo več vrst lesa, odvisno od tega, kakšno sporočilo želimo doseči.
In katere vrste lesa sta kombinirala v tem primeru? »Na stropu vidimo macesnovo oblogo. Na terasi imamo tikovino, ki se najbolj hvaležno obnaša pri vremenskih vplivih. Jedilni mizi pa smo želeli dati neko težo, prezenco. Je le na takšni poziciji, da jo ob vstopu takoj vidiš, ima svojo debelino in hrast izžareva to težo in masivnost njene vloge.«
Izjemoma lesa niso izbrali za talno oblogo. Namesto tega so zaradi pogoste frekvence prehajanja iz notranjosti na teraso v dnevno-bivalnem delu položili velikoformatno keramiko, pri čemer so zelo natančno lovili fuge s postavitvijo pohištva. Tako fuga teče neposredno po sredini mize in se zaključi tudi na sredini pod televizorjem. V spalni suiti pa so izbrali mehki tapison, ki se ga da zaradi sodobne tehnološke obdelave dobro čistiti in je tudi trpežen.
»Ja. Ta prostor je razkošen. Prvo vodilo pa je bilo vseeno intima. To je prostor, v katerem si najbolj intimen, v katerem si nag. Ima tudi vse prvine mini spa-ja. Mogoče je malo hotelsko, ampak še vedno so materiali zelo mehki. Imamo mehko talno oblogo, zavese. Med dvema ‘walk in’ omarama je lesena savna, ki daje toplino prostoru. Seveda ima spalnica še svojo kopalnico s tem sanitarnim delom, ki je povezan samo s steklom, tako da se partnerja vidita, komunicirata,« spalnico opišeta arhitekta.
Na koncu arhitekta opozorita še na en kotiček, ki si ga je želel lastnik, predan športu. V dnevnem prostoru so namreč izkoristili dolg niz omar in na njihov konec umestili vadbeni prostor, ki se skriva za harmonika vrati. »Običajno športne naprave niso najbolj estetske, zato se lahko skrijejo v omaro. Še ena zanimivost pa je kavč, ki je modularen. Boksi se premaknejo in s tem se vadbeni prostor še dodatno poveča.«
Arhitektura: Andrej Zonta, Matej Peneš, Blaž Jamšek, Gregor Ferenčak
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Blaž Jamšek, Baam arhitekti
Sponzorirana vsebina
