Snovanje objektov za predšolske otroke predstavlja poseben izziv, saj ne gre zgolj za oblikovanje prostorov samih, temveč za oblikovanje celotnih prihodnjih generacij. Oglejmo si enega najsodobnejših vrtcev na sončni strani Alp, vrtec Kamnitnik v Škofji Loki.
Vrtec Kamnitnik je odličen primer dobre prakse, saj ustvarja okolje, ki spodbuja otrokov razvoj in omogoča varen ter kakovosten prostor za otrokovo rast. V njem je urejenih 15 igralnic, od tega 7 igralnic prvega in 6 igralnic drugega starostnega obdobja ter dva razvojna oddelka, vsi oddelki skupaj pa lahko sprejmejo nekaj manj kot 250 otrok.
Vrtec odlikujejo uporaba naravnih materialov, z dominanco lesa, velike zastekljene površine, ki omogočajo naravno svetlobo, ter primerna zračnost. Arhitekturna podoba objekta je posledica iskanja rešitev, ki bi izboljšale prostorske pogoje in omogočile čim boljšo funkcionalno rabo in hkrati ambientalno doživetje prostorov. Pritličje, izvedeno v armirano betonski izvedbi z opečnatimi polnili, dopolnjuje leseno skeletno nadstropje s previsnimi kubusi, sama oblika vrtca pa se je prilagajala prostorskim danostim.
»Ja pri samem oblikovanju vrtca smo se soočili z omejitvijo prostorskega gabarita, ki ga je določeval prostorski načrt. To je bila izjemno ozka in dolga hiša, skoraj 120 metrov krat okoli 16 metrov, kar pomeni, da smo pravzaprav morali veliko več pozornosti posvetiti oblikovanju volumna, interierju in pa materialu, atmosferi, v kateri bodo otroci. In seveda je les eden izmed tistih materialov, ki lahko tudi v ozkih in dolgih objektih omogoča, da naredimo bolj prijetno atmosfero in prijetnejši interier,« začne pogovor z Ambienti arhitektka Mojca Gregorski, ki poudari, da lesa niso uporabili le za fasadni ovoj, temveč tudi pri konstrukciji objekta, notranjih oblogah zidov, opremi in tehničnih karakteristikah prostora, kot je akustika.
Arhitekt Matic Lašič pojasni, da je bil za fasado najprimernejši termično modificiran topol, ker ima zelo enakomerno rast, toplotna obdelava pa mu podaljša obstojnost. »Pri termično obdelanih lesovih je to staranje zelo zabrisano, zato so južne in severne fasade zelo podobne. In to je v bistvu tudi bilo zelo pomembno.«
Lesena notranjost
Sicer pa je les tudi glavni gradnik stavbnega pohištva in notranje opreme vrtca, saj je vse pohištvo, obloge, stoli, mize iz tega naravnega materiala.
»Poraba lesa v vrtcih ima tudi izobraževalni namen. Upamo namreč, da otroci to kulturo uporabe lesa prenesejo potem tudi domov in ne uporabljajo umetnih materialov, ampak vedo, da je les slovenski avtohtoni material, da ga imamo veliko in da je to nekaj, kar je prijetno v interierju,« pravi Mojca Gregorski.
Zračen ambient, povezan z zeleno okolico
S preboji v spodnjem in zgornjem nadstropju je ustvarjena zračnost objekta, s katero je dosežena povezanost z naravnim zelenim zaledjem Kamnitnika. Pritlični prostori se odpirajo proti velikemu vrtu z lesenimi igrali. Prostori v prvem nadstropju pa se lahko pohvalijo z neposrednim izhodom v naravo na severni strani, ki je izpeljan po terasi. Ta pokriva večnamensko dvorano in gospodarsko dvorišče ter se podaljšuje v teren. Terasa je namenjena široki paleti aktivnosti, od koncertov, družabnih iger, gledanja ozvezdja do pedagoških zborov, po njej pa se v dopoldanskem času podijo tudi kolesa in poganjalci.
Tematske igralnice
V sklopu vrtca so uredili tudi številne tematske igralnice, s katerimi želijo spodbujati potencial samega kraja. Od likovne igralnice, knjižnice, do glasbene sobe in naravoslovno tehnične igralnice. V okviru slednje je urejen še manjši živalski vrt, kjer domujejo kunec, činčila, paličnjaki in polži. Naravoslovno tehnična igralnica številnim otrokom nudi prvi stik z živalmi, s čimer želijo v vrtcu privzgajati odnos do vseh živih bitij, s katerimi si delimo ta planet.
Ne pozabimo pa omeniti še senzorne sobe z vodno posteljo, ki se nahaja nasproti dveh razvojnih oddelkov v pritličju. V njej z glasbo, vibracijami in različnimi dražljaji otroke spodbujajo k raziskovanju, ki pomembno pripomorejo k razvoju otrok.
Umirjena barvna lestvica in pa obilica lesa v vrtcu Kamnitnik prispevata k dobremu počutju tako zaposlenih kot otrok, kar potrjuje tudi ravnateljica Janja Bogataj.
Les »prinaša toplino, prinaša nekaj trajnostnega. V to okolje prinese tudi že ob samem prihodu prijazen sprejem. Toplina tega objekta pripomore k temu, da se otroci uvajajo hitreje, da hitreje sprejmejo to zgradbo oziroma ta prostor za svojega, se počutijo varne, sprejete in potem tudi hitreje dobijo priložnost za učenje, igro, navezovanje socialnih stikov med otroki,« zaključuje Bogatajeva.
- Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Petra Hudobivnik Florjančič, Žiga Misjak
- Krajinska arhitektura: Andreja Zapušek Černe, Damjan Černe
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo.
Fotografije: Miran Kambič
