Ena od hiš na vrhu Velikih korit Soče - enega najlepših kotičkov naše dežele - je bila več desetletij v lasti soške družine. Lastnika, starejši par, pa sta bila pripravljen na nov začetek, zato sta hišo prodala. Novi lastnik je želel ohraniti izvirni karakter hiše, a si hkrati zagotoviti udobno bivalno okolje - zase in svoje goste. Prenovo je zaupal studiu JVBDesignworks.
Hiša, čeprav na prvi pogled velika, je bila zelo slabo izrabljena. Vsi bivalni prostori – dve spalnici, majhna kuhinja, jedilnica in kopalnica – so bili umeščeni v prvo nadstropje. Klet je bila namenjena hrambi, v neizrabljeno podstrešje pa se je dostopalo preko majhne lopute z zunanjega stopnišča.
“Prvi obisk hiše je za nas vedno vznemirljiv: Hišo želimo začutiti in bolje spoznati njeno zgodovino. Zato se radovedno sprehodimo skozi prostore, kjer mnogokrat naletimo na unikatne predmete, ki jih v končni fazi prenove vključimo v celoten dizajn. Ravno ti predmeti dajo hiši svež karakter in ga povežejo s slovensko zgodovino, kulturo in naravo,” pove oblikovalka Jade van Baaren. “Pozoren opazovalec lahko na fotografijah v prostoru odkrije stare sani, rdeč jedilni servis in vinske kozarce – dediščino prejšnjih lastnikov.”
Stanje pred prenovo
Obrnjeno bivanje
Sprva je bilo potrebno hišo popolnoma reorganizirati in bolje izkoristiti. “V prvi etaži, kjer je bilo nekdaj stanovanje, si nismo mogli privoščiti, da bi spreminjali predelne stene. Višina stropa je bila prenizka. Poleg tega je bil prostor zaradi debelih kamnitih zidov zelo temen. Zato smo v teh prostorih organizirali spalnice in kopalnice, v nasprotju pa je podstreha ponujala ogromen prostor, z veliko svetlobe in površine. Zato smo v podstrehi uredili bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo in na nak način ustvarili ‘obrnjeno bivanje’,” pove Sabina Zule, arhitektka. “Oblikovanje podstrešja je bil moj najljubši del,” doda Jade. “Lepo ohranjene lesene strešne nosilce smo vključili v celotno podobo interierja prostora. Visoki stropi so bili naš navdih za veliko panoramsko okno, s katerim smo v prostor vnesli veliko naravne svetlobe in obiskovalcem odprli pogled na pokrajino. Ob oknu najlepše posedati, ko se nad dolino prikrade poletna nevihta …” Umestili so tudi novo notranje stopnišče, ki vodi na podstrešje, in dodali spalnico in kopalnico.
Posebno pozornost so posvetili osvetlitvi: poševni strop so osvetlili od spodaj in tako omogočili nežno, difuzno svetlobo celi bivalni površini; v vseh prostorih pa najdemo kombinacijo stenskih, stropnih in ambientalnih svetil, ki omogočajo, da si družina večerno svetlobo prilagaja po svoji meri. Niso pozabili niti na temne kote ob stiku tal in kolenčnega zidu: te so razsvetlili z velikimi svečniki in lanternami.
Kvaliteta podstrehe je, da prihaja svetloba z vseh strani
Mansarda je v nebo in naravo odprta tudi s številnimi strešnimi okni, montiranimi tik nad kolenčnim zidom. Skozi njih se ponujajo razgledi na vse smeri neba. “Okolica tukaj je čudovita in hiša enkratno povezana z naravo,” pove naš sogovornik iz podjetja VELUX, Vojko Golmajer. “Da se v prostoru počutimo dobro, je nujen vizualni stik z okolico, pogled na naravo, pa naj bo to na travnik ali nebo. Tako bomo vedeli, kakšen je sploh dan, in to nas pomirja in hkrati daje energijo.”
Svetloba, razgled, svež zrak in naravni materiali: obiskana mansarda je s prenovo zadostila vsem kriterijem prijetnega bivanja.
Sogovornik nam razloži, da so za prijetno in zdravo mansardo potrebne štiri postavke: razgled na okolico, svež zrak, senčila in seveda dovolj svetlobe. V mansardi je možno tudi osvetliti katerikoli, točno določen del tlorisa, kar v navadni etaži ni možno. Tako lahko strešno okno postavimo nad kuhinjski pult, nad jedilno mizo, delovno površino … “V vsaki hiši tega ni možno narediti, v vsakem prostoru direktno pod streho – tudi, če je le-ta ravna – pa je možno izkoristiti naravno svetlobo,” pove naš sogovornik, ki vse, ki prenavljajo mansardo, vabi na brezplačno svetovanje, ki ga nudijo v podjetju VELUX.
Več uspešnih prenov mansard si lahko ogledate na tej povezavi.
Odgovorno oblikovanje
Hišo so v večji meri opremili z naravnimi materiali in ročno izdelanim pohištvom. K temu je seveda delno pripomogla želja, da se interier poveže z neokrnjeno naravo, ki obdaja hišo, delno pa tudi socialna in okoljska ozaveščenost oblikovalke, ki zavrača delo s cenenimi (in s tem družbeno neodgovornimi) in industrijsko izdelanimi (in s tem za okolje škodljivimi) izdelki za dom. Stenske barve in tapete ne vsebujejo nikakršnih toksičnih sestavin, slednje pa so celo ročno potiskane. V eni od kopalnic najdemo tradicionalne ploščice iz terakote. Nežnim, pastelnim barvnim odtenkom družbo dela črna, ki se pojavi kot barva stopniščne balustrade, kovinskih detajlov ter pletenih jedilniških stolov.
Okoljska odgovornost je šla pri oblikovanju te hiše še korak naprej: v kopalnici staršev je arhitektka namesto običajne kadi umestila manjšo, prostostoječo kad. Ker se hiša napaja iz lokalnega vodnjaka, je varčnost z vodo prioriteta; manjši volumen kadi pomeni manjšo porabo vode, a enako prijetno doživetje kopanja. Ker ob poletnih dneh družina rada obeduje na prostem, je v pritličje umestila še manjšo, a popolnoma funkcionalno kuhinjo. “Tako družini ni potrebno nositi hrane in pribora dve nadstropji nižje,” pove oblikovalka. Pralni stroj je prav tako umestila v pritličje, s čimer se spodbuja sušenje perila na zraku kot varčnejšo alternativo sušilnemu stroju.
Zunanjost hiše se ni bistveno spremenila. “Na to smo ponosni. Smo varuhi in zaščitniki starih domačij z dolgo zgodovino. Naš namen nikoli ni, da bi spreminjali grajeno krajino starih vasi, pač pa želimo vdahniti novo življenje prostorom, ki jih prenavljamo, in ustvariti udobnejšo bivalno izkušnjo našim gostom,” še zaključi sogovornica.
Oblikovanje: JVBDesignworks
Fotografije: Vida Dimovska, VELUX
