Ljubitelji kulture in športa – pozor! Načrtuje se celovita prenova dveh uveljavljenih ljubljanskih institucij – Slovenskega narodnega gledališča Drame in Ljubljanskega atletskega centra Žak – s čimer prestolnica obljublja ne le razširitev, temveč predvsem programsko posodobitev nacionalnih kulturnih in športnih aktivnosti.
Slovensko narodno gledališče – Drama
Stavba ljubljanske Drame je bila zgrajena v začetku 20. stoletja kot Nemško gledališče. V šestdesetih je dobila dva bočna prizidka – v enem so umeščeni spremljevalni prostori gledališča, v drugi Mala drama – ki sta začasno premagala prostorsko stisko rastoče institucije. Arhitekturni natečaj za celovito prenovo in dozidavo Drame je iskal celovito rešitev, kako osmisliti staro stavbo in jo tehnološko, vsebinsko in prostorsko nadgraditi ter dopolniti v sodobnejšo in fleksibilnejšo institucijo. Pri tem je predvidena rušitev obeh bočnih prizidkov in gradnja novih, arhitekturno bolj usklajenih in tehnološko naprednejših.
Po oceni komisije, ki ji je predsedoval arhitekt Dean Lah, so najboljšo rešitev predlagali Bevk Perović arhitekti, saj njihov predlog »izhaja iz razumevanja narave sodobnega gledališča, ki postaja vedno bolj odprta, z vsakdanjim življenjem tesno prepletena umetniška dejavnost, ki hoče ves čas nagovarjati publiko.«
Drama bo tako dobila (podobno kot ljubljanska Opera) nov foyer pod staro stavbo. Ta velik odprt prostor bo sprejemal obiskovalce in jih vodil do različnih dvoran in odrov: poleg obnovljenega odra Nemškega gledališča še do novih odrov Male drame in eksperimentalnega odra.
Fasada, ki s svojimi gubami deluje kot pločevinasta gledališka zavesa, bo razkrivala notranje življenje gledališča, ansamblu in zaposlenim pa bo omogočala stalni stik z urbanim dogajanjem, ki ga bo na tem območju generiral programsko bogat trikotnik Cankarjev dom – Drama – Šumi.
Atletski center Ljubljana – Žak
Športni park Ljubljana je glavno atletsko središče prestolnice, ki poleg zunanjih površin – atletskega stadiona s tribunami, pomožnega atletskega stadiona in centra za mete, nogometnih in tenis igrišč – obsega tudi prostore za zimsko vadbo atletov. Čeprav je v prvi vrsti namenjen atletiki in nogometu, ga za trening uporabljajo tudi drugi športniki.
Atletski center je nastajal postopoma od 30. let 20. stoletja, zaradi pomanjkanja širše strategije razvoja in dotrajanosti obstoječih struktur pa ni več primeren niti za izvedbo tekmovanj niti za dovolj kvalitetne treninge.
Mesto Ljubljana je razpisalo arhitekturni natečaj za prenovo ateltskega centra in izgradnjo nove spremljevalne infrastrukture, ki bi zagotavljala nadaljni razvoj atletike. Poleg celovite prenove obstoječih površin so predvideni gradnja tribun glavnega atletskega stadiona s kapacitetami 5000 gledalcev, izgradnja nove atletske dvorane in ureditev pomožne dvorane za zimsko vadbo.
Po mnenju komisije, ki ji je predsedoval mestni arhitekt Janez Koželj, je najprimernejšo rešitev podala skupina avtorjev Borislav Petrović, Ivan Rašković, Milan Đurić in Kristijan Cuk, ki so predlagali preplet objektov in odprtega prostora znotraj valovite krajine, nad katero lebdijo v tla pripeti ‘oblaki’ – nadstrešnice. Atletski center je tako zamišljen kot atletski park, tekoči relief zelenih površin iz nasipov in vkopov, v katere je vstavljena arhitektura zaobljenih oblik, ki ustvarja skupaj s klančinami, sprehajališči, prehodi in stopnišči dinamičen in pretočen prostor.
Vizualizacije: arhiv avtorjev
