Komaj 27 kvadratnih metrov velika hiška, ki jo je njena idejna arhitektka Beatrice Bonzanigo poimenovala Ojala, ponuja nešteto ambientalnih rešitev. Sestavlja jo spremenljiv sistem vrvi, jermenov in ročic, s katerimi lahko prilagajamo strukturo in obliko interierja, sama celota hiške pa nekatere spominja kar na jadrnico ali Jules Vernov Nautilus.
Hiša Ojala ima dve spalnici, eno z zakonsko in drugo z enojno posteljo, kopalnico, teraso, kuhinjo in dnevno sobo. Vsi ti prostori se lahko neprekinjeno spreminjajo eden v drugega, hiška lahko nenadoma postane velika zunanja ploščad brez strehe in brez zidov s popolnoma zabrisano mejo med notranjostjo in zunanjostjo. Fleksibilnost prostorov omogoča inovativna rešitev drsnih sten iz dveh različnih materialov: blaga in lesa. Drsne lesene stene so zvite na stebrih, nameščenih na robu oboda in v središču konstrukcije, narejene pa so iz nekakšne lesene mreže z navpičnim črtastim vzorcem.
Preprostost, s katero se hiška spreminja, ustvarja edinstveno izkušnjo bivanja, ki je novost v svetu statične arhitekture. Omejen prostor se v hipu prelevi v neskončen, vendar popolnoma udoben in funkcionalen dom, hiška se hitro lahko tudi razstavi in prestavi na drugo lokacijo.
Hiška Ojala bo svoje priložnosti iskala v svetu turizma kot alternativa za sedanje vizualno precej manj privlačne mobilne enote. Prva takšna že stoji v toskanskem letovišču Castiglion del Bosco sredi romantične Val d’Orcie. Fantastični razgledi na tamkajšnje vinograde so razlog, da so njene stene bolj ali manj stalno odprte.
Arhitektura: IB Studio
