Okoli 2.200 litrov deževnice lahko zberemo, če na našo 90 m2 veliko streho pade 25 mm dežja. To je veliko vode, ki jo lahko uporabimo popolnoma zastonj, na primer za zalivanje vrta, pranje avtomobila ali splakovanje stranišča in na ta način privarčujemo tudi do 50 odstotkov pitne vode. Seveda pa si prej moramo omisliti še zbiralnik, v katerem bomo deževnico skladiščili.
Poraba pitne vode je v Sloveniji dokaj visoka, in sicer se giblje okoli 145 litrov na prebivalca na dan. Več kot polovice tega jo porabimo za pranje, zalivanje, pomivanje, splakovanje stranišča, skratka za dejavnosti, za katere je pitne vode pravzaprav škoda in bi jo povsem zlahka nadomestili z deževnico. Seveda pa za slednjo potrebujemo zbiralnik, ki je lahko nadzemni ali podzemni.
Nadzemni zbiralniki
Med nadzemnimi zbiralniki so najpogostejši različni sodi in zabojniki, lahko so leseni, plastični ali kovinski. Običajno sicer niso najbolj estetski, a zadnje čase se tudi na tem področju kaže napredek, saj so na voljo že tudi izjemno dekorativni zbiralniki (na primer v obliki amfor), ki niso prav nič moteči, pač pa z njimi polepšamo fasado, vrt oziroma okolico hiše.
Tak nadzemni zbiralnik mora biti nameščen v bližini žleba, na ravnih in utrjenih tleh. Ne sme biti izpostavljen direktnemu soncu, naj pa bo opremljen tudi s filtrom, ki čisti meteorno vodo pred vstopom vanj.
Podzemni zbiralniki
Če za nas nadzemni zbiralniki ne pridejo v poštev oziroma če nameravamo zbirati večje količine deževnice, pa velja razmisliti o podzemnem rezervoarju, ki je lahko betonski ali plastični. Prednosti betonskih so večja stabilnost in daljša življenjska doba, medtem ko je plastične lažje vgraditi, zaradi gladkih notranjih sten se na njih nabira manj umazanije in so tudi cenejši v primerjavi z betonskim.
Deževnica v mnogočem prekaša pitno vodo
Kateregakoli bomo izbrali, se nam bo naložba obrestovala. Ne samo cenovno, ampak tudi zaradi razlik med deževnico in vodovodno vodo. Ta ima namreč v primerjavi z deževnico celo nekaj slabosti, predvsem pri uporabi na vrtu. Zaradi kemičnih snovi, ki so ji dodane, sčasoma zemljo zasoli in jo naredi neprimerno za rast rastlin, zato v njej veliko slabše uspevajo kot bi, če bi jih zalivali z deževnico.
Deževnica pa ima tudi prednost pri uporabi v straniščnih kotličkih ali pralnih strojih, saj ne vsebuje kovin, je mehka in brez mineralov, torej tudi ne povzroča vodnega kamna. Ker ne potrebujemo pralnih sredstev za mehčanje vode, za piko na i še dodatno prihranimo.
Foto: Pinterest
