Manca Kovačič je ilustratorka, ki jo je pot po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje vodila po svetu, vse tja do Nove Zelandije, a po nekaj letih v tujini spet pripeljala domov. V Slovenijo, kjer še dandanes pridno ustvarja in riše. Njena dela, trenutno predvsem originalne ilustracije in printe, najdete pod imenom MANCAILLUSTRATION.
Že v otroštvu se je rada posvečala risanju in skozi ustvarjanje izrazila svojo kreativno dušo. Tako doma kot v sklopu različnih krožkov. A ni le ljubezen do ustvarjanja tista, ki jo spremlja že od ranih nog, temveč tudi velika predanost naravi. Kot pojasni, je odraščala na vasi, obdani z naravo, na kmetiji. To je navdahnilo tudi njena prva dela, kjer je bilo mogoče opaziti vrsto domačih živali. Kasneje, ko je potovala in študirala, pa je v njej vzklilo tudi navdušenje in čudenje nad raznoliko lepoto širše narave ter vzgib po približanju, upodabljanju le-te.
»Ko v roke vzamem barvice, čutim možnost, priložnost ustvarjati. Upodobiti nekaj zanimivega, lepega, raziskovati nekaj meni do zdaj še nepoznanega. Barvica v rokah je rezultat zanimanja za spoznavanje motiva, ki navdihuje od zunaj ali od znotraj, raziskovanje, kaj stik z dano podobo lahko ustvari skozi proces ilustriranja,« pojasni Manca.
Navdih pri ilustriranju venomer najde v naravi, v njeni spreminjajoči se in brezčasni lepoti. Pa tudi v trenutkih, ki nas inspirirajo in vnašajo lepoto v vsakdan. To so trenutki, ki nam jih življenje ponuja ves čas: »Ko se pljuča napolnijo z zrakom, ko korak obstane, ko pogled odtava v neskončnost. In podobe, zajete na papir, znajo to širino, lepoto in svobodo, dihati in živeti dalje …«
Po letih potovanj in skicirkah, polnih vtisov in doživetij, se je Manca konec leta 2022 vrnila v Slovenijo. Takrat se je na novo zaljubila v rastlinje in cvetje z domačih travnikov, kar je obrodilo nabor cvetličnih ilustracij, ki jih je ponudila v različnih ustvarjalnih trgovinicah po Sloveniji in postavila na ogled na razstavah. Svoje ilustracije je Manca počasi začela objavljati tudi na družbenih omrežjih, za kar pa je potrebovala enostavno, a obenem razpoznavno ime. Ta proces še zdaleč ni končan, a kot pravi, zaenkrat še ni natuhtala nič drugega, tako njene ilustracije ostajajo združene kar pod MANCAILLUSTRATION. Ime je preprosto, kot njena ustvarjalna filozofija:
»Na nek način se mi zdi moja ustvarjalna filozofija sila preprosta. Ustvarjam to, kar me pritegne, kar se me dotakne, kar v meni vzbuja občutje lepote, širine, radosti, navdiha. Navdihuje me predvsem narava; prostrane krajine, lepote popotovanj, izraznost in humornost situacij, ljudi, pa nežnost, teksture, barve, vzorci in raznolikost cvetja, rastlinja, živalskih vrst. V velik navdih so mi tudi ljudje, ki ljubijo svoje delo, ki ustvarjajo iz srca ‒ ilustrirati razne vrtičkarje, rokodelce, ustvarjalce, to, kar ustvarjajo, tudi to me pritegne. Možnost ustvarjanja, raziskovanje izraza skozi ustvarjanje nečesa pristnega, lepega, nečesa, kar navdihne mene za ustvarjanje, ter nekoga dalje, da bo z ilustracijo vnesel nekaj te lepote, širine, narave v svoje prostore bivanja, nekaj lepega je v tem.«
Poleg tega imajo njene podobe tudi globlje sporočilo. Ko se nekoga dotaknejo, lahko v njem vzbudijo ljubezen, skrb, spoštovanje do narave. Ali kot lepo ubesedi Manca: »Tudi vzgib, da s spoštovanjem skrbimo za planet, na katerem nam je dano živeti, da z ljubeznijo opravljamo delo, ki nam je v veselje, da cenimo to, kar smo, to, kar lahko prispevamo, kar soustvarjamo.«
Sebe opisuje kot analogni tip, ki podobe na papir najraje prenaša kar v tradicionalnih risarskih tehnikah – s pomočjo akvarelov in barvic. Največkrat kar harmonijo obeh. Skicirka je njena zvesta spremljevalka na življenjski poti, v njej pa se je z leti nabrala že zajetna zbirka vizualnih pripovedi, neke vrste doživetih zgodb z domačih travnikov, vrtov in s potovanj. Kadar ne pohajkuje naokrog, pa Manca rada ustvarja tudi s formati večjih dimenzij, pa tudi večjim naborom svinčnikov, barvic, čopičev in akvarelnih barv.
Trenutno ima v ponudbi original ilustracije, izbrane omejene izdaje arhivskih giclée printov ter printe in razglednice, tiskane na okolju prijazen recikliran in FSC certificiran papir, zaščitene z biorazgradljivo zaščitno folijo. Pogosto ustvarja po naročilu ‒ personalizirane motive krajin, največkrat s figuro osebe, ki ji je ilustracija namenjena. Velikokrat jo zaprosijo tudi za ilustrirana vabila, čestitke, ilustracije za videospote, lotila pa se je tudi že risanja družinskih dreves. Tudi knjižne ilustracije ji niso tuje.
Kot večni kreativki ji idej in navdiha za prihodnost ne zmanjka, a tudi v prihodnosti želi ustvarjati z velikim spoštovanjem do narave in okolja. »V katerokoli smer se bodo izdelki razvijali v prihodnosti, mi je predvsem pomemben okoljski vidik ‒ da je, če je možno, tiskano čim bolj lokalno, s čim manj odpadne embalaže, na naravne in okolju prijazne materiale. Zanimanje me vleče tudi v ročno poslikavo lesenih izdelkov, rada bi se preizkusila v poslikavi keramike, morda tisk vzorcev na tekstil. Ter v nadaljnja ilustriranja potovanj, ta so mi vedno velik vir navdiha ‒ v raziskovanje lepot tega sveta in upodabljanje doživetega skozi ilustracije,« še zaključi ustvarjalka.
Fotografije: Tadeja Košir, Osebni arhiv, Artish
