Katja Prunk je velik del svojega življenja posvetila podjetju, v katero sta z možem vložila velik del truda in časa. A nekega dne sta se odločila, da izstopita iz tega norega vlaka, Katja pa je ponovno prisluhnila otroškim sanjam, ki so jo gnale k ustvarjalnosti in v svet domišljije. Produkt teh so izdelki znamke Katarina Barbara.
Pogosto se zgodi, da v odraslosti in vrtincu vsakdana izgubimo stik s svojimi otroškimi sanjami. Z igrivostjo, ki smo jo premogli kot otroci in domišljijo. Katja Prunk je odraščala na kmetiji, kot pravi sama, daleč stran od ponorelega sveta. Že kot majhna punčka je uživala v odkrivanju sveta neskončne ustvarjalnosti in domišljije. A vmes se je zgodilo življenje in Katja, po izobrazbi diplomirana ekonomistka, se je takoj po koncu študija kot računovodja zaposlila v novonastalem podjetju, ki ga je soustanovil njen soprog.
Minilo je 25 let in skupaj s podjetjem so rasle tudi skrbi in stres. Podjetje je zaposlovalo že 25 ljudi, kar je pomenilo tudi veliko odgovornost in marsikatero neprespano noč. Glas o tem, da bo treba izstopiti iz tega norega vlaka, ki od posameznika iz dneva v dan zahteva več in več, pa je postajal vse glasnejši. Ponovno so se oglasile tudi Katjine otroške sanje po ustvarjalnem in polnem življenju. Postalo je jasno, da to ni življenje, ki ga želita živeti. Zato sta pred več kot letom dni uspešno prodala podjetje in se odločila za drugačen način življenja. V Katjinem primeru je ta vezan tudi na glino.
»Prvič sem se z oblikovanjem iz gline srečala na neki delavnici in prvi stik je bil tako močan in glasen, da sem takoj nato kupila svojo peč in začela. Na začetku je bil to predvsem moj popoldanski hobi, kjer sem raziskovala različne tehnike obdelave gline, se navduševala nad ustvarjenim, pa spet obupavala, ko je šlo kaj narobe,« se spominja ustvarjalka.
Ko se je v domačem gospodinjstvu nabrala čedna zaloga izdelkov, se je Katjin soprog pošalil, naj jih naloži na prikolico in pelje prodat. Tako enostavno seveda ni šlo, zato pa je Katjo spodbudil k razmisleku o oblikovanju lastne blagovne znamke in prodaji izdelkov. Ko je tako službo vodje računovodstva končno obesila na klin, se ji je izpolnila velika želja, o kateri je poprej upala le sanjati. Hobi je končno postal poklic. Rodila se je znamka Katarina Barbara.
»Ko sem iskala ime za svojo blagovno znamko, sem razmišljala o različnih izpeljankah imena Katja ali pa sestavljanki iz imena in nekega pojma iz sveta gline, potem pa sem se spomnila pesmice, ki sta mi jo prepevali mama in nona, ko nisem mogla zaspati. Ta pesmica je bila Katarina Barbara in takoj se mi je zdela primerna za moje izdelke,« o ideji, ki stoji za imenom znamke pove Katja.
V zadnjem času jo pri oblikovanju keramike vse bolj navdihujejo zgodbe, ki so plod drsenja po glini in spreminjanja strukture pod prsti. Ustvarjanje pri Katji poteka spontano, ob spremljavi dobre glasbe in podkasta. Je plod čiste uživancije. Poleg številnih uporabnih keramičnih izdelkov pa pod znamko najdete tudi simpatične skulpture t. i. Sanjavčice. Kot pove Katja, so se te v ponudbo prikradle šele v zadnjem času, ko si je upala pogledati globlje vase in občutiti, kaj se tam dogaja, ter to uspešno prenesla v material. Sanjavčice so tako plod prepleta gline in zgodbe, saj pripovedujejo navdihujočo zgodbo življenja – če si le upamo sanjati in kreirati:
»Skozi okna Sanjavčic opazujemo vsakdanje zgodbe iz življenja, na vrhu pa lovi ravnotežje nekdo, ki se odloči kljubovati strahu in gravitaciji običajnosti. Ki si želi in je v želji seči po tistem več pripravljen stopiti iz svojega udobja in narediti korak v neznano. Tam je resda lahko nevarno, a je od tam razgled najboljši. Sčasoma, ko prva vzhičenost popusti in tisto »več« postane naša nova vsakdanjost, se zavemo, da je precej enostavno biti svoboden, srečen, evforičen, ko si tam na vrhu tega svojega sveta. Velika umetnost je ustvariti si pogoje za vsa ta radostna čustva v vsakdanjem življenju, ko se ti dogaja … no, vsakdanjost.«
V zadnjem času so jo poklicala tudi gozdna bitja, ki so produkt spontanosti in domišljije. Otroška in naivna bitja so izdelana in gline, pečena pa na različnih temperaturah, s čimer je Katja dosegla dinamiko odtenkov. »S tem pošiljajo v svet sporočilo, da se resda razlikujemo po naši zunanjosti, po čustvovanjih, reakcijah, nekateri se utapljamo v občutku manjvrednosti, drugi v zanosu superiornosti, in si znamo iti včasih blazno na živce, pa vendar ne smemo pozabiti, da smo konec koncev vsi narejeni iz iste snovi. Spoštujmo to,« nam pomembno sporočilo na srce položi ustvarjalka.
Večni kreativki tudi idej za prihodnost ne manjka. Kot pove, je odkrila svojo pot, svoj način ustvarjanja, ki pa bi ga rada v prihodnje še dopolnila. Njen soprog se je poglobil v glazure, zato je dobila idejo, da bi uporabno keramiko, pri kateri črpa motive predvsem iz kraške gmajne, nadgradila z barvno glaziranimi mat kosi, ki bi lepo dopolnili njene kolekcije. Poleg tega je v znamko vse bolj vpletena tudi njena hči Nina, ki je zaključila drugi letnik študija unikatnega oblikovanja keramike in stekla na ALUO v Ljubljani. S svojimi idejami, narisanimi v skicirko, rada navdihuje Katjo, med počitnicami pa rada sede tudi za lončarsko vreteno.
