Gledalce oddaje Ambienti smo povprašali, kaj jim pomeni dom. »Varen pristan, zavetje, družina, toplina ...« so bili najpogostejši odgovori. Več gledalcev pa je poudarilo, da so dom naše korenine, da so dom spomini, da je dom gnezdo, v katero se radi vračamo. In čeprav si marsikdo svoj dom – in s tem vso toplino, navezanost in varnost – ustvari v novogradnji, je vendarle res, da spominov, ki nas vežejo na otroški dom, na hišo, v kateri nas objemajo spomini na staro mamo, v kateri diši po sušenem lovorju ali kjer zobamo sveže grozdje s stoletne trte, ne zmoremo poustvariti. Zato se bo oddaja Ambienti letos posebej posvetila takšnim domovom: domovom s tradicijo, zgodovino, dušo.
5. oktobra se na male zaslone vrača priljubljena oddaja Ambienti, ki bo znova odkrivala najkakovostnejše novogradnje, prelepe vrtove in elegantno opremljena stanovanja. A tokrat bo poudarek še nekje drugje: na strastnih ljudeh. Na ljudeh, ki prepoznavajo vrednost in pomen slovenske stavbarske dediščine, tistih, ki jo predano obnavljajo in prilagajajo svojemu načinu življenja, ter tistih, ki v svojih stoletnih domovih pri življenju ohranjajo (individualni in kolektivni) spomin na slovensko kulturo bivanja.
A čeprav velja splošno prepričanje, da je prenova zahtevnejša in dražja od novogradnje – prepričanje, ki ga večinoma potrdijo tudi naši gostitelji in njihovi arhitekti –, je račun pravzaprav preprost. »Patina, naravni materiali, arhitektonski elementi, proporci in dimenzije teh starih hiš, njihova postavitev v prostor … vse to izkazuje modrost naših prednikov, ki jo je resnično vredno ohraniti.« Tako je dodano vrednost stare arhitekture najlepše povzel arhitekt Robert Veselko, ko nas je na enem izmed snemanj vodil skozi proces prenove skoraj sto let stare delavske hiše v Mariboru.
Spomin na preteklost s sodobno noto: obnova stavbe dediščine
Obiskali bomo tudi enkratno restavrirano hišo v Brodeh, ki je v rokah arhitekta, konservatorke in lastnice zaživela popolnoma na novo, a v svoji izvirni podobi. »Začeti prenovo je bilo kar težko. Moram reči, da sem imela zelo malo moralne podpore. Večina ljudi je zmajevala z glavo, češ da hiše res ni vredno popravljati, da bi jo bilo bolje porušiti in zgraditi na novo. Ampak v meni so se rojevale drugačne misli in želje: hotela sem, da hiša ostane takšna, kot je. In da zasije v res pravi luči,” pripoveduje lastnica, gospa Peternel. Danes je hiša navzven ohranila staro podobo, v notranjosti pa izvirno razporeditev prostorov. Ohranili so celo črno kuhinjo, le da je zdaj poleg nje postavljena nova, sodobna kuhinja, hiša pa je z novimi okni, napeljavami in skrbno izolacijo tudi energetsko veliko učinkovitejša kot pred prenovo.
Predstavili bomo tudi staro grajsko pristavo, ki je v Kostelu stala že v času Valvazorja – ta jo je celo upodobil na enem od bakrorezov v prilogi Slave vojvodine Kranjske. »Hlev in skedenj sta v zadnjih desetletjih doživljala različne prenove, predelave, ki so šle na škodo stavbne dediščine,« pravi lastnica Mojca Skender. In ker je celotna vas spomenik državnega pomena, s tem pa so spomeniško zaščitene vse hiše na območju, sta z možem skedenj obnovila po kulturnovarstvenih predlogih. Čeprav na izvirni kamniti bazi zdaj stoji novo, leseno nadstropje, to dosledno upošteva tradicionalne, lokalne stavbarske motive.
Prenove: trajnostna prihodnost za vse Slovence
Več kot 70 % našega stavbnega fonda je starejšega od trideset let. Skoraj tretjina naj bi bila celo neprimerna za bivanje – zaradi konstrukcijskih nepravilnosti, vlage ipd. –, kar nas umešča na najslabše mesto v Evropi. Tako Slovenci zadnja leta zagnano prenavljamo: izkoriščamo neogrevane mansarde v hišah svojih staršev, obnavljamo stare domačije in preurejamo garaže v udobne domove za odskok. In ne – ni modna muha. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 v Sloveniji nekaj več kot 845 tisoč stanovanjskih enot, gospodinjstev pa le 820 tisoč. Kar smo v zadnjem stoletju sezidali, nam torej več kot zadostuje, našemu stavbnemu fondu moramo zgolj podaljšati rok uporabe – z zglednimi in primernimi prenovami.
Utrinki s snemanj prenovljenih stanovanj. Z leve proti desni: več tednov smo obiskovali mansardo na Igu in spremljali njeno adaptacijo, z arhitektom Goranom Rupnikom smo obiskali stanovanje na Resljevi ter z arhitektko Tino Rugelj govorili o prenovi staromeščanskega stanovanja.
Oddaja Ambienti bo predstavila več takšnih praks. Ekskluzivno bomo spremljali prenovo mansarde na Igu. V kar dveh delih oddaje bomo prikazali napredek prenove, se pogovarjali z izvajalci in lastniki ter predstavili vse nujne posege, ki bodo bodočim stanovalcem zagotovili udobno bivanje pod streho. Obiskali bomo tudi več prenovljenih staromeščanskih stanovanj z zgledno izkoriščenimi odlikami meščanske arhitekture in opremljenimi z elegantnimi sodobnimi interierji.
Med drugim bomo predstavili hišo Harmonika (na levi, foto: Miran Kambič) in hišo v Ivančni Gorici (na desni, foto: Ambienti)
Seveda pa ne bomo pozabili na enkratne novogradnje. Tako bomo denimo predstavili hišo, ki kot harmonika odpira razglede na Kostanjevico na Krki. Tudi lepih vrtov ne bo zmanjkalo – tako sodobnih in profesionalno urejenih kot tistih, ki jih ustvarjajo spretni vrtnarji.
V dvanajstih oddajah, ki se bodo do novega leta zvrstile ob sobotah na TV SLO 1 ob 18.10, bodo naši novinarji Stane Sušnik, Jasna Marin in Anja Prusnik skupaj z voditeljem Boštjanom Romihom delili svoje navdušenje nad kakovostno arhitekturo in nas opremili s koristnimi informacijami, ki bodo razjasnile marsikateri mit o prenovah – bodisi večstoletnih domačij bodisi zastaranih interierjev.
Do takrat pa se pridružite kar pol milijona bralcev, ki letno preberejo dva milijona člankov na portalu TV Ambienti. Poleg arhiva vseh do zdaj predvajanih oddaj boste na www.tvambienti.si našli še avtorske prispevke o domači in tuji arhitekturi ter koristne nasvete za gradnjo, opremo in vzdrževanje doma.
Voditelj: Boštjan Romih, foto: Robert Ribič ličenje: Barbara Husu, stiliranje: Jana Koteska, oblačila: Sportina
