Vrt v Lokavcu, vasi nad Ajdovščino, očara z urejenostjo in bujno rastjo vseh vrtnin in cvetlic na njem. Ko nam je lastnica Ingrid Marc razkrila, da se na vrtu ravna po načelih permakulture, smo bili še bolj navdušeni. Spletni brskalnik opredeljuje pêrmakultúro kot načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave.. Ingrid Marc je tesno povezana z naravo, usklajeno z njo neguje rastline in tako svojo družino oskrbi z vsemi vrtninami in zelišči, ki jih potrebujejo.
Pred tremi desetletji sta z bodočim soprogom iskala zemljišče, kjer bi si ustvarila dom. Želela sta imeti možnost samooskrbe s hrano, bližino vode za zagotovitev lastne energije in lokacijo, ki bo tako privlačna, da jima ne bo treba kje drugje graditi počitniške hiške. Prekrižarila sta vso Slovenijo, a na koncu našla, kar sta iskala ‒ ob domači Ajdovščini. Našla sta zaraščeno, odmaknjeno zemljišče, s potokom, ki je nekoč davno gnal kolesa stare žage. Dom in vrt sta nastajala počasi, a danes v njem živi srečna družina, obdana z okoljem, urejenim po njihovih željah.
Ingrid je iskala način, kako sonaravno gojiti vrtnine s čim manj truda. Rešitev je našla v permakulturi, pri kateri, kot pravi, »posnemaš naravo in se iz nje učiš«. Z možem sta si zamislila vrtno zasnovo, tako da sta vrt razdelila na pet enot, kar omogoča kolobarjenje, pripomore k zmanjšanju vpliva škodljivcev in omogoča sajenje rastlin, ki so si dobre sosede. Dvignjene grede so prispevale, da so izginili bramorji, še boljši »insekticid« pa so domače muce. Da je prst čim bolj rodovitna, Ingrid poskrbi z dodajanjem domačega komposta. Na različno oblikovanih gredah vzgoji več kot dovolj vrtnin za šestčlansko družino.
Vrt brez zelišč ne more biti, zato je Ingrid izbrala prostor za zeliščni kotiček pod skalnim robom, ki še dodatno ogreva toploljubne rastline. Zelišča se razraščajo tudi na zelenjavnih gredicah in soustvarjajo varno ter spodbudno okolje vrtninam, hkrati pa lepšajo videz gredic.
Večina gred je dvignjenih in razporejenih po določenem načrtu, dopolnjuje jih ljubek steklenjak. Omogoča zgodnjo vzgojo sadik in podaljšuje čas oskrbe z domačimi vrtninami. Ob steklenjaku stoji delovna miza, kjer Ingrid presaja sadike, vzgaja potaknjence in oskrbuje rastline, ki potrebujejo posebno nego, zato temu kotičku pravi kar sanatorij.
Terasa ob hiši, ki je podaljšek dnevnega prostora, je polna loncev in posod, v katerih se razraščajo okrasne rastline in zelišča. Tu lahko kuharica na hitro odreže dišavnico ali zelišče, hkrati pa ji oko razvedri pisana družba cvetov. Brez cvetja Ingrid pač ne more, saj želi imeti v vsakem letnem času cvetlice, iz katerih sestavlja šopke. Rože na gredicah privabljajo tudi množico žuželk, ki so prav tako dobrodošle.
Odgovor na vprašanje, ali ji obilica dela na vrtu ni odveč, sem vedel, še preden je povedala: »Sploh ne razmišljam o tem, da je veliko dela. Mene kar povleče v to …« Trud je poplačan v minutah zgodnjega jutra, pred službo, ko Ingrid posedi s kavico v roki in opazuje, kako se cvetje prepleta z bogato obloženimi vrtninami, ali ob pogledu na polno košaro pridelkov.
Fotografije: arhiv Ingrid Marc
