V Galeriji Jakopič so v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana pripravili razstavo Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950. Prvi del razstave v galeriji, posvečen arhitektkam, se tesno povezuje s slikarkami in kiparkami kot likovnimi umetnicami, drugi del pa je namenjen fotografinjam, saj si je fotografija skozi pretekla obdobja le s težavo priborila status avtonomne zvrsti likovne umetnosti.
Morda so najbolj prepoznana arhitekturna imena našega območja resda moška, a nikakor ne gre zanemariti del slovenskih arhitektk. Ženske so bile namreč vse do konca prve svetovne vonje izvzete iz šolanja, tako so se tudi prve študentke na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete vpisale šele nekaj let za tem, ko sta v Ljubljani nastali Plečnikova in Vurnikova šola (1925). Prva slovenska arhitektka pa je diplomirala marca 1932 pri profesorju Ivanu Vurniku. To je bila Dušana Šantel. Konec istega leta ji je sledila Gizela Šuklje kot prva diplomantka profesorja Jožeta Plečnika. V naslednjih letih so diplomirale še Marjanca Kanc, Katarina Grasselli, Marija Grafenauer, Majda Neřima in Sonja Batista. Vladimira Bratuž je študij končala po koncu druge svetovne vojne.
V sklopu razstave je predstavljeno pohištvo, izdelano po načrtih arhitektke Gizele Šuklje, ki ga je za potrebe razstave prispeval Marko Šuklje. Prav tako si lahko obiskovalci ogledajo tudi pohištvo, izdelano po načrtih Vladimire Bratuž, ki je del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana. V sklopu razstave so prvič predstavljeni izbrani risarski osnutki Dušane Šantel, ki jih je Mestnemu muzeju Ljubljana podarila Jasna Šantel. Razstavo dopolnjuje še izvirno gradivo Plečnikovih študentk iz Plečnikove zbirke. Pod del razstave s predstavitvijo prvih arhitektk Vurnikovega in Plečnikovega razreda se podpisujeta kustosinji Ana Porok (Plečnikova hiša) in Barbara Savenc (Mestni muzej Ljubljana) v sodelovanju z dr. Bogom Zupančičem in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Kustosinji dela o fotografinjah sta dr. Marija Skočir in Julija Hoda (obe Galerija Jakopič).
Od sredine oktobra 2023 je v sicer v Mestnem muzeju Ljubljana že na ogled prvi del razstavnega projekta Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki v središče pozornosti postavlja 22 slikark in kipark iz omenjenega obdobja. Obiskovalci si lahko v petih sobah ogledajo skoraj 100 umetniških del s kratkimi biografijami umetnic. Razstavo zaokroža 17 del avtoric druge polovice 20. stoletja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, med katerimi so nekatera javnosti predstavljena prvič. Prav tako je v muzeju, po več kot sto letih, na ogled postavljena v Ljubljani hranjena zapuščina slikarke Stephanie Glax de Stadler. Pod razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana podnaslovljeno, »Kaj bi dekleta morala vedeti?«, se podpisuje kustosinja Barbara Savenc. Razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana in razstavo v Galeriji Jakopič povezujejo dela Vladimire Bratuž, ki je v muzeju predstavljena kot kiparka, v Galeriji Jakopič pa so kot omenjeno razstavili njeno pohištvo. Ta del razstave je pomemben, ker izpostavlja ohranjeno izvirno gradivo, ki je javnosti neznano.
»Glavno sporočilo razstave je, da so umetnice sodelovale pri porajanju likovnega prizorišča v Ljubljani in ga v prvi polovici 20. stoletja enakovredno sooblikovale. K temu, da so bile le izjemoma prepoznane kot pomembne, so prispevale okoliščine. Razstava opozarja na te vidike, predvsem na najpomembnejšega izmed njih: dekletom je bilo dolgo onemogočeno izobraževanje, s tem pa tudi možnost, da bi si pridobile poklic. Tako so bile prikrajšane za samostojnost in delovanje v javnem prostoru. V drugi polovici 19. stoletja namreč ni bilo običajno, da bi se dekleta posvetila šolanju in nato poklicu. Nenavadnost in odstopanje od pravil sta bila za slikarke in kiparke, predstavljene v Mestnem muzeju, odločilna,« so zapisali avtorji razstave, ki bo pomembno prispevala k pogledu na oblikovanje umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja.
Razstava bo na ogled med 15. 11. 2023 in 25. 2. 2024.
Fotografije: Blaž Gutman / MGML
