Če razmišljate o sanaciji ali prvi vgradnji ogrevanja v vašem domu, potem najbrž veste, da vam Eko sklad nudi ugodne kredite in subvencije za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (za nakup kurilne naprave, toplotne črpalke in plinskega kondenzacijskega kotla). Malo manj pa je znano, da do teh subvencij niso upravičeni vsi kraji po Sloveniji enako. Obstajajo namreč degradirana področja, kjer imajo izrazito bolj onesnažen zrak, z občinskimi odloki določen priklop na toplovod oziroma plinovod in zato ponekod na teh območjih tudi ni možno kandidirati za subvencijo ali kredit pri Eko skladu. Preverite, kako je s tem v vašem kraju!
Glavni razlog, zakaj so pri kandidiranju za subvencijo ali kredit pri Eko skladu med posameznimi občinami razlike, je onesnaženost zraka z delci PM10 oziroma s prahom, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju, nastaja pa večinoma zaradi kurjenja lesa v individualnih kuriščih in prometa.
Nekatera področja Slovenije so v tem smislu degradirana, torej preveč onesnažena, in eden od ukrepov za zmanjšanje emisij delcev PM10 je tudi ta, da so najbolj ogrožene občine glede na onesnaženost zraka določile kritična območja (do parcele natančno) in na njih prednostne načine ogrevanja.
»Za delce PM10 so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost znaša 40 μg/m3, dnevna mejna vrednost pa 50 μg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Iz letnih poročil o kakovosti zraka je razvidno, da je največ izmerjenih preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 v stalnih krajih, in sicer Ljubljana, Celje, Zagorje ob Savi, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Kranj in Hrastnik. To so tudi občine, kjer je postopek podeljevanja subvencij za kurilne naprave in toplotne črpalke drugačen,« pravi Katarina Kafadar iz Eko Sklada.
Omenjeni kraji imajo namreč zaradi sprejetega Odloka o načrtu za kakovost zraka z občinskimi akti kot prednostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje ali priklop na zemeljski plin. »Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, vlagatelji niso upravičeni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso, v Ljubljani in Mariboru pa ne morejo zaprositi niti za spodbude za vgradnjo električnih toplotnih črpalk. Če pa je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje – vročevod, vlagatelji niso upravičeni niti do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso niti za vgradnjo toplotnih črpalk v vseh devetih občinah,« opozarja Kafadarjeva in dodaja, da to seveda ne pomeni, da za spodbude pri Eko skladu ni možno kandidirati nikjer iz omenjenih občin. Vsaka ima namreč določene tudi parcele in območja, kjer so spodbude za kurilne naprave, toplotne črpalke in plinske kondenzacijske kotle možne.
Da se prepričate, ali ste sami upravičeni do subvencije iz Eko sklada ali ne, preverite na zemljevidih na njihovi spletni strani. Grafični prikazi so pripravljeni le za nekatera degradirana območja (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Mursko Sobota in Hrastnik), v njih poiščite svojo parcelo in dobili boste željene podatke. Medtem ko morate prebivalci Celja, Zagorja in Trbovelj informacije poiskati na svojih občinah ali se obrniti na Eko sklad.
In kako zemljevide brati? Katarina Kafadar takole opiše primer branja zemljevida za Ljubljano: »Zelena barva razvoda pomeni plinovod, rdeča barva pomeni vročevod. Če je zemljevid obarvan bledo oranžno, pomeni, da gre za območje načrtovane širitve vročevoda ali plinovoda, kar pomeni, da v tem območju spodbuda za kurilno napravo na lesno biomaso in toplotno črpalko ni možna. Iskanje pa je možno po naslovih in številkah ulic.
Podobno velja tudi za ostale zemljevide. Barve legende se lahko spreminjajo, tako svetujem, da si ogledate legendo. Nekateri zemljevidi imajo posebej tematiko Eko sklad, pri drugih pa je potrebno izbrati gospodarsko – energetsko infrastrukturo oziroma se je potrebno obrniti na občino.«
