V nekdaj majhnem družinskem stanovanju si je mlada lastnica s pomočjo arhitektke Maje Stamenković uredila udoben dom po svoji meri. Stanovanje pa ni navdušilo zgolj naročnice in arhitektke, temveč tudi strokovno javnost, saj so mu na festivalu Odprte hiše Slovenije dodelili nagrado OHS v kategoriji zasebnih projektov.
Stanovanje, v katerem je naročnica nekoč odraščala, se nahaja v znameniti ljubljanski stanovanjski hiši, imenovani Meksika, ki jo je leta 1927 zasnoval Vladimir Šubic. Vhodni portal stavbe krasita kiparski figuri Lojzeta Dolinarja, na stropu obokane vstopne veže pa so poslikave Riharda Jakopiča.
Tako kot si je Vladimir Šubic zamislil Meksiko, ki poleg arhitekture vključuje tudi likovno umetnost, je tudi Maja Stamenković svoj navdih za prenovo iskala v dialogu med umetnostjo in arhitekturo. To je hkrati tudi arhitektkin poklon obdobju, v katerem je nastala ikonična Meksika, ki je prvi primer kolektivne stanovanjske gradbe v Ljubljani. Arhitekt Vladimir Šubic jo je zasnoval po vzoru dunajske socialne gradnje. Nekoč so v njej prebivali uslužbenci mestne občine, nenavadno ime pa so ji dodelili meščani. Tu so se namreč v času cesarja Maksimilijana zbirali vojaki, ki so se od tu odhajali vojskovat v Mehiko.
Gre za enosobno stanovanje v izmeri slabih 48 kvadratnih metrov, ki pa ima dvostransko orientacijo. V prvotnem tlorisu je bila kuhinja umeščena v prostor ob vhodu in ni imela naravne svetlobe. Prav tu se je zgodila največja sprememba v tlorisu. Prej zaprto in temačno kuhinjo je arhitektka umestila v največjo sobo in tako ustvarila povezan dnevni ambient. Tako je prej zaprt vmesni prostor med hodnikom in kopalnico odprla in tu oblikovala udoben delovni prostor. Prav slednji pa je bil glavni vzgib za idejo o popolni prenovi stanovanja. Ideja je namreč, tako kot še marsikje drugje, nastala v času korone, ko je lastnica ugotovila, da nujno potrebuje domačo pisarno. Težavo s svetlobo v tem delu stanovanja je arhitektka rešila na svojstveno inovativen način. Svetloba v prostor prihaja na eni strani iz kopalnice, ki ima po novem steklena vrata, na drugi pa iz dnevnega prostora, ki je brez vrat. Pisarno, ki pa ni zgolj pisarna, saj je hkrati tudi vstopni prostor v stanovanje in delno utiliti, torej večnamenski prostor, krasi unikatno izdelano pohištvo, ki je tudi sicer prepoznavni znak arhitektke. Pralni stroj in bojler se skrivata v omari, oblečeni v ogledala, ki pripomore k optično večjemu občutku prostora, hkrati pa odseva svetlobo.
Kopalnica ima svoje okno, zato se kopa v svetlobi in skozi steklena vrata osvetljuje tudi delovni prostor. Tudi tu stoji prepoznaven unikatni kos pohištva po zamisli arhitektke, in sicer pariško modra podumivalniška omarica, poimenovana »Building blocks«. Pariško modra se ponovi tudi v terazzo tlaku in oblogi stene v tuš kabini, ki s svojo igrivostjo oziroma kombinacijo raznobarvnih kamenčkov poživi kopalnico.
Maja Stamenković pove, da je bilo njeno glavno vodilo pri oblikovanju to, da bi ustvarila brezčasen prostor, poln unikatnih umetniških kosov pohištva, ki pričajo o sedanjem obdobju in reflektirajo estetske preference lastnice.
V vstopno delovnem prostoru tako ne moremo spregledati unikatnega kosa pohištva v kombinaciji belih lesenih delov in medeninastih elementov, ki ga je oblikovalka poimenovala delovnemu prostoru primerno »Network«. V dnevnem prostoru je unikatna marmorna jedilna miza, poimenovana »Marbellious«, sestavljena iz treh različnih vrst marmorja, nad njo pa je prav tako unikatno izdelano svetilo. Zelo markanten je tudi regal za shranjevanje, prav tako narejen iz kombinacije belega lesa in medenine. Tudi ta kos je bil, tako kot tisti v delovnem prostoru, oblikovan prav za to stanovanje. Arhitektka ga je poimenovala enako, kot je poimenovala stanovanje »New Chapter New Era« (Novo poglavje, Novo obdobje). Regal simbolizira listanje po knjigah in nas v času, ko živimo hitro in smo vpeti v sodobno tehnologijo, spodbuja, da vzamemo v roke knjigo.
Prostor, ki je bil prej namenjen spalnici, je arhitektka nekoliko skrajšala in tako pridobila garderobni prostor, ki je vmesni prostor med javnim in intimnim delom stanovanja. Tudi spalnica je opremljena z unikatnimi kosi pohištva. Tu je unikatno oblikovana postelja ter priljubljena nočna omarica »Love letters«, ki jo je arhitektka za to stanovanje oblekla v zlato barvo. Tako je postala še bolj elegantna in se sklada z drugimi zlatimi poudarki v stanovanju.
Arhitektura: Maja Stamenković
Fotografije: Mario Zupanov
