V okoljskem društvu Focus in fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so zasnovali zemljevid stotih dobrih praks. Te povezujejo skupnosti v Sloveniji ter obenem prinašajo koristi lokalnemu gospodarstvu in okolju. Med najbolj izstopajočimi projekti je tudi večkrat nagrajena prva zadružna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji Sončna šola Hrastnik, ki so jo na šolski strehi vzpostavili člani in članice Energetske zadruge Hrastnik v sodelovanju z organizacijo Focus in Občino Hrastnik.
Zemljevid stotih dobrih praks najdete na spletni strani >>> DOVOLJ ZA VSE
Skupnostne prakse koristijo lokalnemu gospodarstvu in okolju
Številni projekti in dobre prakse skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, ki so nastale ob povezovanju ljudi v različnih lokalnih skupnostih, prinašajo koristi na različnih področjih: trajnostno urejanje prostora, trajnostno mobilnost, samooskrbo s hrano in ekološko kmetijstvo, lokalno krožno gospodarstvo in trajnostno potrošnjo, učinkovito rabo energije in oskrbo z energijo iz lokalnih obnovljivih virov.
»Pozitivno je, da v okviru naših aktivnosti zaznavamo vse večjo motivacijo lokalnih skupnostih, da ukrepajo. To je dobro izhodišče za širjenje že obstoječih posameznih primerov dobrih praks po državi, pa tudi za generiranje novih vplivnih skupnostnih pobud, ki lahko pomembno prispevajo v mozaik iskanja rešitev za podnebno krizo. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato ozaveščamo, usposabljamo in nudimo podporo – tako skozi program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, kot tudi pri snovanju in izvajanju demonstracijskih projektov,« pravi Barbara Kvac iz Focusa.
Skupnosti so tudi del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo
Gradnja kolektivne ustvarjalnosti in zmogljivosti za hitro in konstruktivno sodelovanje bo ključnega pomena za prihodnje spopadanje z vse večjimi podnebnimi izzivi in za krepitev odpornosti nanje, kar je v prvi vrsti lokalni izziv. Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo, saj pomenijo dobro za vse člane skupnosti, za okolje in lokalno gospodarstvo.
»Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje imajo skupnostni projekti tudi pomembne družbene koristi, kot so razvoj lokalnega gospodarstva, zelena delovna mesta, poleg tega pa se s skupnostnimi projekti krepijo tudi zlata vredne nematerialne koristi: povezanost skupnosti, solidarnost, strpnost, kreativnost, skupinska modrost,« je prepričana Gaja Brecelj iz Umanotere.
Knjižnice Reči predstavljajo nove načine skupnostnega sodelovanja
Izmenjavanje in izposojanje stvari vodi tudi v večjo vpetost v stanovanjsko oziroma lokalno skupnost. S tem namenom je pred desetimi leti v Savskem naselju v Ljubljani zaživela Knjižnica Reči, prva neprofitna izposojevalnica najrazličnejših reči za delo in prosti čas. Deluje po načelih klasične knjižnične izposoje, a si v njej namesto knjig uporabniki lahko izposodijo najrazličnejše uporabne predmete, ki jih v svojem gospodinjstvu le občasno potrebujejo. Predvsem takšne, ki sicer v hišah, stanovanjih, garažah in kleteh večino svoje življenjske dobe preživijo odložene na tla, pult ali polico. Na voljo so najrazličnejši pripomočki za domača popravila, predmeti za kuhanje in čiščenje, razni ustvarjalni pripomočki in športni rekviziti.
V Sloveniji že več kot deset takšnih izposojevalnic, tudi v splošnih knjižnicah
Po vzoru pionirske knjižnice sta v Ljubljani zaživeli še dve enoti, v Mostah in Dravljah. Skupaj v Sloveniji trenutno deluje enajst izposojevalnic v različnih krajih. Poleg Ljubljane so knjižnice reči vzpostavili še v Litiji, Žalcu, Idriji, Kranju, Velenju, Radljah ob Dravi ter Novem mestu in Novi Gorici, kjer izposoja predmetov poteka v splošnih knjižnicah. Vsaj dve tovrstni knjižnici pa sta še v vzpostavljanju.
Naslovna fotografija: Rok Hočevar
