Lucija Potočnik je diplomirana oblikovalka notranje opreme, ki starim kosom pohištva daje novo preobleko. Njene stvaritve, vključno s čudovitimi kosi nakita, najdete pod znamko Lucija Potočnik Design.
V oblikovanje nakita jo je zaneslo že v osnovni šoli, vse odtlej pa je poskušala najrazličnejše materiale in tehnike, s katerimi je svoje znanje in izdelke še nadgradila. Ob radovednosti in v želji po nenehnem raziskovanju se je začasa študija na Fakulteti za dizajn preizkusila v široki paleti dejavnosti (vse od načrtovanja prostora in fotografije do risanja in slikanja), skozi katere je dodobra spoznala tako sebe kot različne pristope k oblikovanju. »Ker sem precej praktični tip, sem si vedno želela tudi več takšnega dela in manj sedenja za računalnikom. Odločila sem se, da se preizkusim v mizarski delavnici, vendar ne v taki čisto običajni, temveč malo drugačni, s pridihom unikatnosti, odnosa do dela, dediščine in ljudi, ki so ustvarjali in delali pred nami. To je pripomoglo, da so me starine in stari predmeti še bolj prevzeli. Ko se zares zaveš, koliko ur ročnega dela in truda je za tistimi starimi rezbanimi vrati, potem kar malo spremeniš mnenje o tako opevani moderni ravni liniji in kubusu, ki je tako enostaven za izdelat in še bolj za narisat,« pojasni Lucija, ki se je tik pred diplomo lotila svoje prve prenove pohištva.
Prvotno idejo o diplomskem delu je preobrazila v prenovo pohištva. »To bo bolj zame, sem si rekla. Našla sem si tri stare kose pohištva in se lotila načrtovanja in samega dela. Pri tem je pomembno, da ločimo stare predmete in starine. Vsak star predmet ni starina in pri izbiri predmetov moramo paziti, da česa ne uničimo. Prenovila sem naslonjač, omarico in mizico,« pojasnjuje umetnica. Na podlagi preteklih študijskih projektov je sprejela odločitev, da nadaljuje po lastnem konceptu in izbrala prenovo z oblikovanjem vzorcev ter potiskom: »Izbrane predmete sem najprej fotografirala in iz fotografij sestavila vzorce, ki smo jih potem natisnili na tkanino in na les. Za popravilo pohištva in barvanje sem predhodno poskrbela sama.« Vse postopke je natančno opisala tudi na svojem blogu.
Tako se je lotila tudi izdelave mizic, saj je ob pripravi diplomskega dela začutila veliko željo po izkušnji celotnega procesa, torej vse od ideje do končne izdelave. »Pri izdelovanje mizic sem ves čas sodelovala, tudi pri pripravi lesa – žaganju. Poleg tega me je oblikovanje vzorcev tako navdušilo, da sem jih želela uporabiti več. Pri diplomski mizici smo namreč natisnili samo enega,« se spominja Lucija.
Še dandanes rada raziskuje področje prenove pohištva, pri izbiri tehnik pa se prepusti tisti, ki prinese želen rezultat. Pri mizicah je tako uporabila tehniko UV tiska na les, zaradi njene široke palete možnosti. Pri prenovi stare kredence je izbrala popestritev z zelenim odtenkom v notranjosti, menjavo ročajev in krtačenje predalov, s čemer je dobila grobo teksturo lesa. Z malo domišljije je tudi pokrov stare mize dobil nov namen, uporabila ga je kot obešalno steno, dodala kljukice in tečaje starih oken ter vse skupaj začinila s podkvijo. »Pri prenovi stanovanjskih vrat sem se odločila za barvanje in menjavo stekel, ker včasih ne potrebujemo novih vrat, ampak le barvo in valjček, da spremenimo temno rjavo na belo, če zamenjamo še kljuko, so vrata nova. Sama sem se odločila, da zamenjam staro kljuko za še starejšo, ker so mi precej bolj pri srcu kot tiste, ki so v ponudbi dandanes,« pojasni.
Vse kose, ki postanejo predmet prenove, je dlje časa pridno zbirala: nekaj jih je našla na domačem podstrešju, druge je dobila od prijateljev, sorodnikov in znancev. »Večkrat me kdo kliče, da ima kakšen kos, ki bi ga sicer peljal na smetišče, ali me obvestijo, da nekdo nekje nekaj ponuja. Včasih kakšen kos tudi kupim in včasih dam tudi kaj naprej, ker najdem kaj drugega, bolj všečnega,« razkrije Lucija. Z veliko mero veselja pospremi tudi novodoben trend, ki narekuje vključevanje retro in vintage kosov pohištva v celotno podobo stanovanja: »Kot opažam je zadnje čase vse več navdušencev vintage stila. Namesto nove kuhinje se nekateri odločajo za barvanje stare, ki na koncu izgleda kot nova. S tem seveda podaljšamo uporabnost stare kar za nekaj let, kar se mi zdi super. Še bolj super je, da so sprostili svojo kreativo in morda našli svoj nov hobi. Kar izdelamo sami, cenimo veliko bolj, saj smo vložili svoj trud in čas.«
