Stanovanjski sklad je prejšnji teden objavil razpis za prodajo 64 stanovanj in 18 vrstnih hiš novozgrajene soseske Brdo. Pa so stanovanja, zasnovana kot arhitekturni eksperiment, zares kvalitetna?
Stanovanjski sklad je zato – pred več kot desetletjem – k reševanju problematike tipske gradnje skozi analizo in reinterpretacijo sodobnih bivanjskih vzorcev ter vpeljavo sodobnih konstrukcijskih in tehnoloških principov povabil štiri ugledne profesorje ljubljanske Fakultete za arhitekturo in njihove študente. Stanovanjski blok F3 tako združuje štiri vizije o tem, kaj je sodobno bivanje. Vsem so skupni kvalitetni materiali, težnja k čim večji fleksibilnosti tlorisne zasnove ter želja po poustvarjanju izkušnje bivanja v hiši z vrtom.
Lamela A: zunanji dostop in dvostransko orientirani tlorisi
Da bi zmanjšali ceno stanovanj po kvadratnem metru, je skupina pod vodstvom prof. Aleša Vodopivca zasnovala blok z zunanjim, neogrevanim stopniščem, po katerem se vzpnemo do dvo- ali dvoinpolsobnih stanovanj v prvih nadstropjih ter dvo- oziroma štirisobnih dupleksov v zadnjih dveh, terasnih etažah. Vsa stanovanja so dvosmerno orientirana, kar omogoča širok nabor možnih tlorisnih konfiguracij.
Prednosti: zunanje stopnišče je dodaten zunanji družabni prostor, odličen za otroško igro ali medsosedsko druženje ob jutranji kavi. Detajli so prefinjeni (samo poglejte čudovito notranje stopnišče!), uporabljeni materiali pa umirjeni in kvalitetni.
Pomanjkljivosti: kljub temu, da so tlorisi zasnovani z minimalno količino nosilnih sten, je zaradi dvostranske orientacije in precej preddoločenih inštalacij tloris težje prilagoditi. Na razkošen balkon se večinoma odpirajo spalni prostori, čudovito stopnišče pa – namesto, da bi pod seboj nudilo prepotreben prostor za shranjevanje – s svojo lebdečo zasnovo zgolj odžira površino.
Primerno za: družine z željo po hitri vselitvi in lepem bivanju.
Lamela B: oblikovana z mislijo na minimaliste
Lamela B, ki jo je zasnovala ekipa arhitektov pod mentorstvom prof. Tadeja Glažarja, vsebuje najmanjše stanovanjske enote, razdelane na več načinov. Stanovanja, ki segajo od garsonjere pa do (skoraj) petsobnih (dve sobi + trije kabineti), so zasnovana na minimalnih kvadraturah.
Tako kot v lameli A, se v lamelo B vstopa z zunanjega stopnišča z gankom, kar zopet omogoča obojestransko orientacijo. Rezultat so dolgi in podolgovati tlorisi, v katerih so na najbolj racionalen možen način razporejene sobe. V praksi to pomeni, da na isti kvadraturi lahko najdemo garsonjero, eno- ali enoinpolsobno stanovanje; oziroma podobno, v dupleksih od štiri- do petsobnih zasnov.
Prednosti: naravni, neobdelani materiali, izbrani za ta del – predvsem strop v svetlem lesenem opažu – dajejo stanovanjem čudovito mehkobo. Kompaktni tlorisi omogočajo individualizirano bivanje velikih družin na majhni, cenovno ugodni kvadraturi, zasnova stanovanj pa je ravno toliko fleksibilna, da omogoča hitro združevanje kabinetov v večje sobe.
Pomanjkljivosti: stanovanja imajo, tako kot pri lameli A, sorodne pomanjkljivosti (na teraso se odpirajo spalnice, stopnišče zavzema veliko kvadraturo). Majhni prostori pomenijo tudi manj prostora za shranjevanje, sploh v minimalnih spalnicah in kabinetih.
Primerno za: posameznike, mlade pare ali velike družine z omejenim proračunom in željo po dolgotrajni investiciji. Ko gnezdo namreč ostane prazno, je utesnjeno štirisobno stanovanje namreč možno z manjšo adaptacijo preobraziti v razkošen apartma za starša.
Lamela C: življenje kot v hiši
Prof. Janez Koželj je s skupino študentov oblikoval serijo terasnih stanovanj, ki naj bi po kvaliteti bivanja spominjale na manjše enodružinske hiše. Stanovanja so večinoma enostransko orientirana, kar pomeni, da se večina bivalnih in spalnih prostorov niza okoli večjega balkona ali terase, kar ustvari občutek neprestane povezanosti z naravo.
Sobe imajo razkošnejšo kvadraturo, stanovanja brez nosilnih sten pa omogočajo hitro in preprosto adaptacijo.
Prednosti: stanovanja so kompaktna z udobnim in premišljenim tlorisom, bivanjska terasa pa je kvaliteten doprinos k vsesplošno visokem bivanjskemu standardu.
Pomanjkljivosti: tlorisna zasnova je – zaradi enostranske orientacije in razporeditve okenskih odprtin – hkrati tako toga, da si spremembe dvosobnega stanovanja v trosobno v nekaterih primerih težko predstavljamo.
Primerno za: manjše družine z željo po veliki bivanjski površini in uporabni terasi.
Lamela D: na adaptacije pripravljeni kompleksni tlorisi
Zadnja lamela v nizu je zasnovana pod mentorstvom prof. Jurija Kobeta. V pritličju so zasnovane raznolike enote – manjša pisarna, stanovanje za invalida, otroški vrtec – ki celotnemu bloku dajo malo bolj družaben in socialen značaj. Stanovanja v višjih nadstropjih segajo od tro- do štirisobnih, s tolikšno fleksibilnostjo, da je možno v vsaki od zasnov brez težav dodati še en kabinet.
Ker so vsi tlorisi prosti nosilne konstrukcije, inštalacije pa so zbrane ob stopniščnih jedrih, je po besedah arhitekta omogočeno “popolno spreminjanje posameznih stanovanjskih zasnov, ne da bi takšen poseg motil sostanovalce v drugih etažah.”
Prednosti: večina stanovanj je organizirana okoli zunanjih lož, kar omogoča ne le zasebno preživljanje časa na balkonu, pač pa tudi – zaradi tako razporejenih okenskih površin – lažje dodajanje kabineta ob stranico lože. Stanovanja so razkošna tako v smislu kvadrature kot v smislu celovišinskih zasteklitev in izbranih materialov. Vsak tloris je individualno zasnovan, kar pomeni široko izbiro za vse vrste potreb.
Pomanjkljivosti: zaradi kompleksnejših tlorisov se mestoma pojavljajo dolgi hodniki, lože so majhne, živo rdeča tla iz gume (ki je sicer kot tlak prisotna v vseh lamelah) pa bodo predstavljala izziv v nadaljnjem opremljanju.
Primerno za: velike družine z željo po čim večji površini in s kompleksnim odnosom do bivanja.
