Zaradi vse večjega zanimanja po sončnih elektrarnah v Sloveniji naraščajo tudi zahteve po arhitekturnih rešitvah zanje. Doslej smo bili vajeni, da so solarni paneli montirani na strehe ali vkomponirani v nadstreške, možno pa jih je integrirati tudi na fasado ali v ograjo.
Pri podjetju Moja elektrarna so v 10 letih delovanja postavili že preko 200 sončnih elektrarn, od tega veliko tudi na zasebnih objektih. Dolgo časa ni bilo drugih alternativ, kot namestiti solarne panele na streho, kar pa je marsikoga odvrnilo od investicije v zeleno energijo, saj končni rezultat morda ni bil ravno estetski, paneli so bili lahko drugačni od barve strešnikov in zato moteči.
Popolno zlitje s streho
Zdaj pa so tudi na področje sončnih elektrarn prišle arhitekturne rešitve, s katerimi se elektrarna kar najbolje zlije z objektom. Tako se na primer linija solarnih panelov Full Black Edition popolnoma stopi s črnimi oziroma antracitnimi strešniki, solarne panele pa je možno integrirati tudi v fasado ali ograjo.
V fasadi
Sončne elektrarne se lahko vključijo v skoraj vsako prezračevalno fasado, in sicer na dva načina. Istočasno z gradnjo fasade, kar pomeni, da je fotovoltaika popolnoma vkomponirana vanjo, oziroma naknadno, ko je fasada že na objektu. Kadar je arhitekturni izgled na prvem mestu, je možno solarne panele pobarvati v ral barvi, se pravi, da je možnosti praktično nešteto.
V ograji
Če je lega parcele takšna, da je okrog in okrog zelo osončena, je smiselno razmisliti tudi o tem, da bi za zbiranje sončne energije izkoristili ograjo. To pomeni, da se na že obstoječo ograjo namesti še solarne panele, ki sončno energijo pretvarjajo v elektriko. Prednost takšne ograje je, da ne potrebuje posebnega vzdrževanja, njena dolžina pa je lahko poljubna.
Za obe arhitekturni rešitvi poskrbijo pri podjetju Moja elektrarna, ki je partnersko podjetje specializiranega avstrijskega proizvajalca modulov v arhitekturnih rešitvah.
Foto: Moja elektrarna, Pinterest
