Kdor se sprehaja po eni od ulic na Viču v Ljubljani, skoraj gotovo ne bo pozoren na hišo, ki jo skoraj povsem skriva bujno rastlinje za ograjo. Stanovalci so zadovoljni, da jih zelenje ločuje od zunanjega sveta. Mi pa smo imeli redko priložnost, da vstopimo tako na nevsakdanje zasnovan vrt in dnevni prostor, ki predstavlja povezavo med vrtom in hišo. Tam smo bili kar dvakrat: jeseni in pozimi.
Na sicer precej običajni predmestni parceli stoji hiša iz polpretekle dobe, ki sta jo naročnika želela prenoviti. V sodelovanju z arhitekturnim birojem Ostan Pavlin sta zasnovala bivalni prostor, ki diha z naravo, ki hišo obdaja.
Sašo Ostan, arhitekt, pove: “Soočeni smo bili s stavbo iz poznih 80. let, ki je bila morda malo nerodna v funkciji, pač odraz tistega časa. Mi smo hišo predihali, naredili nove perforacije in s tem novo kompozicijo te opne, ki diha med zunaj in znotraj. Največji dodatek je bil steklenjak, prostor, ki stopi iz fasade in nas posadi v središče vrta, kjer smo hkrati v eksterierju in povezani z interierjem, poleg tega pa imamo še pogled nazaj na hišo.”
Interier z vseh vetrov
Notranjost je odeta v čudovito opremo, zbrano z vseh vetrov. Lastnica, ki je lep del življenja delovala v tujini, je s seboj prinesla številne kose opreme, ki so jih arhitekti smiselno vključili v opremo. Arhitektka Nataša Pavlin pove: “Meni se je zdelo najpomembneje prisluhniti zgodbam naročnikov in iz njih ustvariti novo zgodbo. In ena teh zgodb so gotovo potovanja in vsi predmeti, prinešeni iz Azije, Južne Amerike in drugod. Tu smo morali spoznati celotno zbirko in odigrati vlogo načrtovalca in kustosa hkrati.” V interier so tako umeščena vrata afriškega zdravilca, kredenca iz Šrilanke, indijska skrinja za doto, postelja afriškega poglavarja, ter afriški stole in šrilanška zofa.
Zaprti vrt za kontemplativno uživanje
Najbolj osupljiv pa je vrt, zasnovan znotraj visokih zidov, ki hišo ločujejo od njenih sosed. Ta hortus conclusus, zasnovan z močno konceptualno noto, je biro ustvaril v sodelovanju s krajinsko arhitektko Jano Kozamernik, ki se je odločila vrtu sprva odvzeti nekaj elementov in ga izčistiti in s tem zagotoviti jasen pretok iz dostopne strani preko japonskega kontemplativnega vrta, malega ribnika in do velike trate z igriščem za odbojko.
Tisto, kar si povprečen Evropejec predstavlja pod pojmom »japonski vrt«, je zelo poenostavljena podoba ene od oblik tamkajšnjih vrtov. V japonskem vrtu je vse podrejeno simboliki, zato si ga na naši celini le redko kdo upa urediti. Lastnica je pred nekaj leti ustvarila peščeni vrt po vzoru japonskega vrta. Eden od razlogov za njegovo umestitev je bila slaba zemlja v kotu parcele, kjer nič ni uspevalo. Zato se je odločila tja nasuti pesek in tam intuitivno ustvarila preprost, a izrazno močan peščen vrtiček. Pri urejanju novega vrta sodelujoči niso pozabili niti na umetnost. Obiskovalec ne more spregledati številnih umetniških del in artefaktov iz daljnih dežel.
Že kratek sprehod po tem vrtu in skodelica čaja v steklenem prostoru, ki povezuje hišo z vrtom, bosta obiskovalca prepričala, da sta arhitekta Aleksander Ostan in Nataša Pavlin svoje delo izvrstno opravila.
Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin
Fotografije: Miran Kambič
