Draginja na nepremičninskem trgu se zlasti v prestolnicah kaže v vse večjem povpraševanju po majhnih stanovanjih, ki so lažje dosegljiva. 5-članska družina si je tako v Parizu kupila 50 m² veliko stanovanje in ga s pomočjo arhitektov preuredila v dom, kjer lahko živijo in po potrebi tudi delajo na daljavo.
Arhitekturni studio l’atelier je zadnja tri leta v Parizu in okolici opremil in preuredil več kot 40 majhnih stanovanj. Tako so stanovanje ustvarili iz podstrešja, spreminjali dvosobna stanovanja v trosobna ali – kot v tem primeru – zasnovali stanovanje z 10 kvadratnimi metri na družinskega člana.
Spremeniti enosobno stanovanje v dom, v katerem bodo živeli starši in trije otroci, stari 18, 15 in 7 let, je bil velik izziv. Arhitekti so najprej začeli z diagnostično fazo, ki je po njihovem mnenju ključna, saj razkrije možnosti in ovire projekta.
Diagnostična faza je pokazala naslednje: skoraj celoten tloris stanovanja je bil pravokoten, kar je bila prednost, saj je v takšne prostore lažje umeščati pohištvo. Kljub majhni kvadraturi se je stanovanje raztezalo od sprednjega do zadnjega dela stavbe v dolžini 7 metrov, kar je pomenilo, da je bila v vsaki sobi maksimalna prisotnost naravne svetlobe. Ne nazadnje pa je tri metre visok strop ponujal veliko možnost za izkoriščanje vertikale.
Edina omejitev pri projektu je bila nosilna stena, ki je potekala po širini stanovanja. Ker pa je imela že tri odprtine, je vseeno omogočala dovolj pretočnosti med vsako stranjo.
Na temelju teh spoznanj so se pri l’atelier odločili, da bo dnevnobivalni del potekel od sprednje do zadnje strani stanovanja, s čimer bo izkoriščal tako jutranje kot večerno sonce, hkrati pa bo ustvarjal odprte podprostore, kuhinjo in jedilnico na eni strani ter dnevno sobo na drugi strani, medtem ko so vhod umestili v del bivalnega prostora, na stičišče obeh podprostorov.
Nadalje so vertikalo izkoristili za kopalnico in otroške spalnice. V deški spalnici so ustvarili dve meter visoki spalni niši, eno nad kopalnico, drugo pa pod dekliško spalnico, ki je dostopna po stopnišču v dnevni sobi.
Pomemben dejavnik pri projektu je imela tudi časovnica. Dva najstarejša otroka bosta kmalu samostojna in želja je bila, da se ob tem, ko bodo otroci postopoma zapuščali gnezdo, lahko stanovanje preprosto reorganizira tako, da ostane samo ena spalnica. To so dosegli z namestitvijo predelnih sten, ki jih bodo odstranjevali in združevali v večje prostore.
Na koncu je treba omeniti še izbor glavnega materiala – svetel borov les. Zanj so se odločili, ker ponuja kar največji občutek svetlosti in prostornosti, uporabili pa so ga pri vseh vratih in oknih ter tudi za parket in pohištvo.
Arhitektura: l’atelier
Fotografije: Tim Van de Velde
