Kako so si vaščani Skorbe kar sami zgradili vaško središče.
Skorba stoji v le ovinek stran od najstarejšega slovenskega mesta, Ptuja. Kot Ptuj so tudi Skorbo naseljevala že predantična in antična ljudstva, od Keltov do Rimljanov, kasneje pa so tu svoje velike kmetije vodili Grofje Ptujski.
Ta tipična kmečka vasica z gručasto pozidavo pa je zaradi bližine mesta začela nenačrtovano rasti in se v zadnjem času preoblikovala v spalno naselje brez jasne strukture. Posledica organske rasti je izrazito heterogena gradnja, nanizana ob osnovnih dovoznih cestah; starodavna vas, ki infrastrukturno ni bila pripravljena na takšno (fizično in populacijsko) rast, pa ni predvidevala prostora za vaško središče.
Vaščani pa so si atraktivnih prostorov za zbiranje in druženje želeli. Tako zelo, da so se samoiniciativno povezali in na stiku dveh dovoznih poti, na nekdanjem izviru vaškega potoka zgradili vaško kapelo. Sami so zbrali denar za izgradnjo, nato pa z veliko vloženimi urami prostovoljnega dela kapelo tudi postavili. A objekt ni le kapela: z arhitekti so idejo namreč razvili tako, da je novi javni prostor tudi trg, zbirališče in – središče.
Preprosta kompleksnost
Naloga arhitektov pri oblikovanju novega vaškega središča je bila na videz preprosta, a hkrati kompleksna. V eni potezi in na robno nedefinirani parceli so morali zasnovati središče – prostor, ki je po navadi prvobiten, ki nastaja počasi, ki s seboj nosi velik družbeni in simbolni pomen. Na parceli, obkroženi s hišami vseh barv, velikosti in oblik; s pašniki, ograjenimi vrtički, nerodno speljanimi električni vodi … so morali arhitekti postaviti strukturo, ki bo v prostoru vzpostavila red. Ki bo razdrobljeni vasi zagotovila središče. Ki jo bodo vaščani lahko financirali in izvedli sami. V kateri bodo lahko ustvarili duhovno in simbolno središče tako za staroselce kot za priseljence.
Na parcelo so se odločili postaviti trikoten trg. Z zgibanjem robov trga so ustvarili nadstrešek in dve tribuni, osrednji del – oder ali prireditveni prostor – pa malce poglobili. Ostre robove so trikotniku porezali z enovito ravnino, ki ustvarja občutek zaključka, nevidne strehe. K cesti so trg-objekt priključili le z ozko dostopno potjo. Celotna struktura je izdelana iz enega materiala – belega betona. Čeprav zelenje še ni nasajeno, pa je integralni del arhitekturnega načrta: bujno grmičevje bo namreč še bolj zabrisalo robove te organske strukture in jo še bolj osrediščilo; naravni in umetni robovi pa bodo še bolj poustvarili robove klasičnega vaškega trga.
Ta preprosta materialnost in prostorska logika poudarjenih volumnov strukturo ločita od okolice in ustvarita atraktivni prostorski element, ki je dovolj močan v pojavnosti, da preglasi heterogeno strukturo okolice. Krasi ga kip Janeza Pavla II, delo vsestranskega umetnika Franca Černelča.
Projekt je za svojo zasnovo prejel številna mednarodna priznanja, med drugim posebno priznanje nagrade The Plan Awards ter uvrstitev med finaliste nagrade Architecture A+ Awards. Gotovo pa je največja nagrada zadovoljstvo skupine vaških entuziastov, ki je končno dobila tako želen družabni prostor, sproti pa ustvarila še manjši arhitekturni presežek.
Arhitektura: Enota
Fotografije: Miran Kambič
