Na tretjem največjem otoku Kikladov, Parosu, je zrasla prelepa počitniška vila, ki lepo uteleša arhitekturni minimalizem, hkrati pa ne pozablja na otoško stavbarsko izročilo. Arhitekti Studia Seilern so namreč na otočju v objemu Egejskega morja oblikovali luksuzno okolje za bivanje z uporabo številnih tradicionalnih tehnik in materialov.
Grški otok Paros slovi po idiličnih ribiških vasicah, belih hišicah in prekrasnih peščenih plažah, ki privabljajo turiste z vsega sveta. Na jugozahodu otoka, na precej neporaščenem zemljišču z veličastnim pogledom na morski horizont, so arhitekti Studia Seilern postavili sodobno počitniško vilo, ki na subtilen način modernizem združuje s tradicionalnimi stavbarskimi načeli. Pri gradnji so namreč uporabili tako sodobne kot tradicionalne materiale in tehnike. Rahel naklon terena je omogočil oblikovanje vile, ki na videz lebdi nad nasadi oljk, avgustovsko sonce pa je narekovalo orientacijo objekta. Sončna os se namreč konča pri bazenu, ki se vizualno spoji z Egejskim morjem.
Pergola, krita z bambusom
Vila je zasnovana kot niz sob okrog dvorišča, na katerem se lesketa velikanski zunanji bazen. Volumni so postavljeni na prekrivajoče se plošče. Pri umeščanju objekta v prostor so se želeli arhitekti izogniti drastičnim posegom, zato se objekt praktično zlije z okolico, hkrati pa zagotavlja luksuzno bivanje s pogledom na Egejsko morje. Senco na terasi zagotavlja pergola, katere konstrukcija je krita z bambusom. Njeno strukturo so arhitekti namerno preluknjali in ustvarili odprtino, ki vnaša svetlobo v ročno izklesan marmornati salon ob bazenu.
Marmor in klesani kamen
Minimalizem subtilno dopolnjujejo razkošni materiali, ki se odražajo s teksturami. Pri tem so se arhitekti naslonili na tradicionalni beli omet in kamnite stene, ki so ob odprtinah obdane z grškim marmorjem. Okna uokvirja lokalni marmor, s katerim so spomnili na vhode v otoške sakralne objekte, klopi in pulti pa so izdelani iz klesanega kamna. Skrbna izbira materialov nadgrajuje dobro premišljeno arhitekturno zasnovo, hkrati pa je ne nasiči, temveč hišo še bolj spoji z edinstveno grško energijo, ki veje po Parosu.
Objekt lebdi nad nasadom oljk
»Hiša se odziva na prekrasne okoliške razglede in je orientirana glede na avgustovski sončni zahod ob osi vzhod-zahod. Želeli smo ustvariti arhitekturo, za katero se zdi, kot da se rahlo dotika zemlje – plošče teraca lebdijo in se na vogalih komaj dotikajo druga druge. Bazen se dviga nad oljčnim nasadom in daje vtis lebdenja,« je o arhitekturni viziji objekta povedala Christina Seilern, vodja Studia Seilern Architects, ki je pri snovanju vile tesno sodelovala z lokalnimi izvajalci in inženirji.
Fotografije: Louisa Nikolaidou
