V zadnjem obdobju smo bili priča številnim ekstremnim dogodkom, ki so posledica podnebnih sprememb. Katastrofalne poplave v začetku avgusta so prizadele velik del slovenskega območja, uničile številne domove, druge pa hudo poškodovale. Velika škoda je nastala tudi na infrastrukturi in v naravnem okolju. Na tak ekstremni dogodek nismo bili ravno pripravljeni, čeprav stroka že vrsto let opozarja na nevarnosti naravnih nesreč v našem okolju, pove Neva Jejčič, arhitektka, zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK: »V tem specifičnem primeru je šlo za večstoletne vode, ki jim ni mogoče poiskati vzporednic. Gre za ekstremni vremenski dogodek, s katerim se do zdaj še nismo srečali.« Kaj smo se iz tega dogodka naučili, kaj lahko storimo sami in kako bomo v prihodnje gradili stavbe, da bodo odpornejše na tovrstne dogodke? Članek je nastal v sodelovanju z arhitektko Nevo Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK.
Vremenski pojavi so vse bolj ekstremni in se jim bomo težko izognili. Padavine so čedalje obilnejše, neurja vse bolj uničujoča, sušna obdobja vse bolj izrazita, plazovi obsežnejši in škoda na objektih in v naravi vse večja. Jasno je, da moramo zaradi podnebnih dejavnikov pristopiti k takojšnjemu ukrepanju in z vso resnostjo iskati ustrezne rešitve, kar velja tudi za umeščanje objektov v prostor ter načrtovanje novih in prenovo starejših stavb ‒ sploh v smislu zaščite pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami (neurja, vetrolomi, žledolomi, potresi, požari, plazovi).
Spremeniti bo treba utečene prakse gradnje in prenove stavb
Na ravni EU in tudi države so bili že sprejeti številni strateški in izvedbeni dokumenti z mehanizmi, namenjenimi blaženju podnebnih sprememb in čim hitrejšemu prehodu v brezogljično družbo do leta 2050. Zadnji vremenski dogodki so nas opozorili na čimprejšnje oblikovanje in sprejem nacionalnih predpisov, ki bodo odločevalcem, stroki in občanom omogočili učinkovite organizacijske, preventivne, omilitvene in samozaščitne ukrepe, da bi se izognili tako obsežnim posledicam v prihodnje.
Lokalne skupnosti bodo morale pri načrtovanju in sprejemu prostorskih aktov določiti območja, primerna za poselitev, ter sprejeti mehanizme v primeru neskladne gradnje. Vzporedno bi morali predvideti tudi ukrepe za zaščito že obstoječih objektov pred tovrstnimi pojavi, da bo škoda ob podobnih dogodkih čim manjša ali celo neznatna. Občani pa bomo morali korenito spremeniti utečene prakse gradnje in prenove stavb, predvsem pa spremeniti svoje življenjske navade in odnos do širšega okolja.
»Vpeljati bi morali tudi odgovornost za tiste, ki gradijo v nasprotju s prostorskimi akti, predpisi in pravili stroke«
»Sama vidim prvo težavo v tem, da občine prepogosto sprejemajo občinske prostorske akte brez predhodno izdelanih strokovnih podlag za identificiranje poplavnih, plazovitih in drugih ogroženih območij, ki bi bila eno izmed vodil pri opredelitvi območij, primernih za poselitev, in tistih, ki to niso, morali pa bi tudi predvideti omilitvene in druge ukrepe za bolj ogrožena območja,« pove arhitektka Neva Jejčič z Gradbenega inštituta ZMRK in opozori: »Po drugi strani bi morali prostorske akte in predpise upoštevati tudi investitorji in graditi objekte le na območjih, ki niso izpostavljena velikim tveganjem, ali pa izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje ogroženosti pred naravnimi nesrečami. Vpeljati bi morali tudi odgovornost za tiste, ki gradijo v nasprotju s prostorskimi akti, predpisi in pravili stroke. Zavedati bi se morali, da z gradnjo na poplavnem ali plazovitem območju z nestrokovnimi ukrepi in slabimi izvedbami ogrožamo življenje ljudi in njihova imetja. Danes se morajo arhitekti oziroma načrtovalci prepogosto podrediti željam investitorja in snovati stavbe, ki prinašajo čim hitrejši in večji dobiček, ne da bi pri tem upoštevali geografske in druge značilnosti ter načela trajnosti in krožnosti stavb. Poenostavljeno povedano: hiše od severnega pa vse do južnega tečaja so skorajda enake zaradi tovrstne prakse.«
Danes so novogradnje od severnega do južnega tečaja skorajda enake
Kot pove sogovornica, so imele hiše včasih določeno tipologijo in so bile prilagojene danim razmeram v okolju, npr. na Krasu so bile grajene z lokalnim gradivom oziroma s kamnom ter prostorsko, oblikovalsko in funkcijsko zasnovane tako, da so čim bolj kljubovale kraški burji in drugim vplivom, v alpskem svetu so bile hiše prilagojene debeli snežni odeji ter krite s skodlami in drugim lokalnim gradivom. »V ožjem središču Torina se boste recimo nemoteno ob dežju ali sončni pripeki sprehodili po ulicah, saj je prepleten z arkadami, ki so namenjene pešcem oziroma nakupovalcem. Enako naj bi pred potresom leta 1976 veljalo tudi za Kobarid. V panonskem svetu običajno hiše niso podkletene, saj je raven talne vode visoka. Tudi na Barju je tako,« poda še nekaj primerov.
In kaj lastniki lahko že danes naredijo za večjo poplavno varnost?
Tudi že obstoječe objekte bi lahko zaščitili pred poplavami v prihodnje. Pri tem seveda ne apeliramo na poplave, kakršne so se v Sloveniji zgodile v začetku avgusta 2023, ki izstopajo po svoji uničevalnosti in povzročeni škodi. A nekatere poplave je mogoče predvideti. V Piranu večkrat poplavi Tartinijev trg, s tem pa tudi okoliške objekte. Številni so tako že vajeni postavljati pregrade pred vrati, s čimer ublažijo vdor vode in posledično zmanjšajo škodo. Temu se je prilagodila tudi uporabnost oziroma funkcija prostorov v stavbah. V pritličjih so običajno programi, ki ne zahtevajo dragega pohištva oziroma je nameščeno pohištvo, ki se ga lahko v primeru poplav brez večjih težav prestavi ali zlahka nadomesti z novim, tla so obložena s kamnito oblogo ali keramičnimi ploščicami. Podobne rešitve najdete tudi v Benetkah, pa tudi na Nizozemskem in drugod, kjer voda pogosto prestopi obalo in bregove.
Tudi v današnjem času je mogoče najti primere dobre prakse načrtovanja gradnje na poplavno bolj ogroženih območjih, ki so več kot očitno plod sodelovanja s stroko. »Navajam primer poplav Planinskega polja iz leta 2014, ki sicer pogosto poplavlja. Lastnik novejše hiše se je pred poplavnimi vodami zaščitil tako, da je zgradil dovolj visok protipoplavni ograjni zid z nasipom in s tem ukrepom preprečil neposredno zalitje kleti, čeprav je voda občasno vdirala skozi netesna mesta v notranjost kleti, pri čemer so se pokazale vse napake pri gradnji. S pomočjo črpalke so vodo uspešno črpali in se s tem izognil poplavnim vodam, ki bi povzročile precej škode,« pojasni Neva Jejčič.
In kako bomo gradili stavbe v prihodnje?
Na ravni EU se vzpostavlja metodologija za vrednotenje trajnostne gradnje, poimenovana Level(s). Država je že naredila korak v tej smeri, saj poteka razvoj slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, in sicer v akciji C4.4. Projektno skupino sestavljajo Gradbeni inštitut ZRMK, Zavod za gradbeništvo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.
V bližnji prihodnosti bomo namreč morali že pri načrtovanju stavb upoštevati njihovo prilagodljivost in odpornost na podnebne spremembe, kar je obravnavano v makro cilju 5, ki ga sestavljajo trije kazalniki, vključeni v nabor slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG). Kazalnik, ki se nanaša na poplave, obravnava štiri vzroke njihovega nastanka, in sicer: močno konvekcijsko nevihto oziroma ciklon, poplavljanje zaradi ekstremnih padavin, rečno poplavljanje in obalno poplavljanje. V kazalniku so omenjeni trije prilagoditveni ukrepi. Mehke prilagoditve so prvi ukrep, ki temelji na političnih, pravnih, družbenih, upravljavskih ali finančnih ukrepih. Zelene prilagoditve so drugi ukrep, ki temelji na naravnih ukrepih, npr. gradnja zadrževalnikov padavinske vode. Zadnji ukrep temelji na tehnoloških in inženirskih rešitvah ter je poimenovan sivi prilagoditveni ukrep.
Pozidava na območjih, izpostavljenih tveganjem, in podnebne spremembe
Razloga za povečanje izpostavljenosti vremenskim tveganjem sta dva. Prvi je povezan s podnebnimi spremembami zaradi višjih temperatur, sprememb vzorcev padavin in intenzitete vremenskih dogodkov. Drugi razlog pa je pozidava na območjih, izpostavljenim velikim tveganjem.
Škoda zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov se iz leta v leto povečuje ter bremeni lastnike in zavarovalnice. Standardni stroški zavarovanj se bodo morda v prihodnje zvišali za tiste stavbe, ki ne bodo odporne proti ekstremnim dogodkom, pomembno bo, ali ima stavba na primer ustrezne zaščitne ukrepe (npr. podporni zidovi, stabilizacija zemljine, protipoplavne pregrade), ki vzdrži učinke ekstremnih dogodkov.
Komisija EU je letos izdala tehnični vodnik za prilagajanje stavb na podnebne spremembe in našo državo uvršča v območje zahodne in srednje Evrope, kjer se predvideva zvišanje povprečne temperature do leta 2050 za 2 0C glede na obdobje 1960‒2014. To pomeni večje tveganje za ekstremne vročinske valove poleti, daljša in izrazitejša sušna obdobja s pogostejšimi požari, milejše zime z manj snega in krčenje ledenikov, manj povprečnih letnih padavin z večjo nevarnostjo obilnejših padavin in s tem poplav, manj vetrov, toda povečana nevarnost viharjev in vetrolomov ter višanje morske gladine.
Podnebni izzivi bodo krojili našo prihodnost bolj, kot si lahko zamišljamo
Vse zgoraj našteto bomo morali v prihodnosti upoštevati pri načrtovanju novih in tudi prenovi starejših stavb. Odločitve s sprejetimi ukrepi bodo morale temeljiti na podlagi analiz in drugih strokovnih preverb ter na podlagi preteklih izkušenj, lokacij objektov in predvidenih okoliščin v prihodnosti, saj bomo le tako lahko sobivali v spremenjenih podnebnih razmerah.
Podnebni izzivi bodo krojili našo prihodnost bolj, kot si lahko zamišljamo. Temu bo treba prilagoditi tudi načrtovanje objektov in širše okolice v duhu trajnostnih in krožnih stavb ob upoštevanju geografske lege oziroma lokacije in podnebnih vzorcev. Pozornost bomo morali usmeriti tudi k večji stabilnosti zemljin, ureditvi vodotokov, povečanju trdnosti in nosilnosti konstrukcijskih elementov ter k drugim ukrepom z namenom blaženja in prilagajanja na ekstremne vremenske pogoje v prihodnje.
Na mikroravni pa bomo marsikaj morali storiti tudi sami kot dobri gospodarji, ki vestno in zgledno skrbijo za svoje premoženje, ki ga primerno vzdržujejo in tudi nadgrajujejo. Prilagoditi bomo morali (in to čim prej) svoj način življenja, poskrbeti za svoje zdravje in počutje ter posvečati večjo skrb za okolje, da bomo lahko še naprej sobivali v spremenjenih podnebnih razmerah.
