Ste se kdaj spraševali, kako bi bilo bivati pod zemljo in hkrati uživati ob pogledu na zelene pašnike in slikovito dolino? Takšno idilo, ki jo hkrati prežema vonj sivke, smo odkrili v višavah Pohorja.
V mirnem, zelenem okolju, kjer domačini vsakodnevno srečujejo divje živali in prvobitne rastline, se narava prepleta z arhitekturo na izjemno prepričljiv način. Na Hočkem Pohorju, na 900 metrih nadmorske višine, kjer je nekoč stala stara kmetija, danes stoji osupljiva hiša.
Gradnja v pobočje
Natalija Potočnik Jerman in Roman Jerman pripovedujeta, da sta parcelo na Pohorju kupila, ko na njej ni bilo več sledu o stari kmetiji, saj je bila ta podrta, dotrajani gradbeni materiali pa vkopani v tla. Resda sta sprva lastnika razmišljala, da bi postavila podobno hišo, kot je sodeč po fotografijah tam stala tam nekoč, a pogled s prostrane zelene parcele proti hribom in dolinam daleč naokrog je bil tako mikaven, da je vzniknila nova ideja.
Odločila sta se, da ohranita zemljišče čim bolj nedotaknjeno. Dobila sta idejo, da hišo s tremi apartmaji – prav toliko imata otrok – umestita v pobočje.
Med projektom sta se spoprijela z obsežnimi izzivi. Najprej z izkopom, kjer je bilo treba premakniti kar 1600 kubičnih metrov zemlje. Sreča je bila na njuni strani, saj je lokalni podizvajalec spretno izvedel to kompleksno nalogo. Gradnja je zahtevala učinkovito hidroizolacijo in odvajanje padavinskih voda, saj je hiša vkopana v zemljo, le prednji, južni del stavbe se odpira navzven. Preden so jekleno-betonsko konstrukcijo hiše zasuli z zemljo, so poskrbeli za drenažo. “Imeli smo samo eno možnost in sicer, da smo 20 kilogramske vreče za krompir napolnili z drobljencem, jih zlagali ob stavbo in sproti zasipavali,” razlaga Roman.
Vgrajena je bila tudi posebna folija, ki varuje pred prehajanjem radioaktivnega plina radona v objekt, kar zagotavlja brezskrbno bivanje v notranjih prostorih.
Bivanje kot v zapredku
Natalija opisuje, da se v vkopani hiši počuti kot v prijetnem zapredku, kjer zunanjega hrupa praktično ni. Kakor hitro pa zjutraj odpre vrata, se poveže v naravo, saj ima vsak apartma neposreden stik z okoliškimi pašniki in slikovito krajino.
Prav Natalija je poskrbela tudi za notranjo opremo objekta. Vsak apartma ima svoj dnevni kotiček, kuhinjo z jedilnico, spalni kotiček in kopalnico. Zelo opazne so v prostorih betonske stene. “Ko smo odstranili lesene opaže, so se nama stene z vsemi nepravilnostmi zdele zelo lepe in sva rekla, da jih bova pustila takšne, kakršne so. Edino pobrusiti sva jih dala, da niso hrapave,” pripovedujeta lastnika.
Ključno vodilo pri opremljanju prostorov je bila povezanost z okolico, tako vizualno kot prek uporabljenih materialov in barv. Zato najdemo več zelene barve in naravnih elementov, kot je les, ki so usklajeni z zelenim okoljem Pohorja.
Majhna poraba energije
V vkopani hiši je temperatura stabilna skozi vse leto. V stavbo je vgrajen prezračevalni sistem z vračanjem toplote. V hladnejših mesecih je potrebno minimalno dodatno ogrevanje, ki ga zagotavlja toplotna črpalka. Poleti pa preprečujejo pregrevanje z okenskimi senčili.
Okolica, v kateri kraljujejo kamni
Medtem ko je Natalija poskrbela za notranjo opremo doma, je oblikovanje zunanjega prostora prevzel Roman.
Okoli hiše je zasnoval številne poti in stezice, ki so tlakovane s kamnom. Ta kamen izvira s kmetije, ki je tu stala nekoč. Prejšnji lastniki so ga vkopali v zemljo, Roman pa je trdni material, ki je prihajal na plan med izkopavanjem terena z bagrom, uporabil za vrtno oblikovanje. Tako je nastal slikovit vrt, ki predstavlja harmonično sožitje narave in arhitekture.
Sivka in čebele
Na pobočju, ki se spogleduje s soncem, so tudi nasadi sivke. Lastnika sta zasadila že tisoč sivk, ki ne le osvežujejo zrak v vročih mesecih, ampak tudi privabljajo čebele, ki so dobile svoj živopisen čebelnjak na koncu parcele.
Očarljivi so tudi številni okrasni elementi, ki krasijo vrt. Na najvišjem delu vrta je nastal kotiček za kuhanje in druženje ob lopi za orodje, na drugem koncu pa je prostor za pripravo hidrolata iz “pohorske” sivke.
Natalija in Roman sta z vkopano hišo, ki je klasificirana kot stanovanjsko-turistični objekt, ustvarila izjemno harmonično in trajnostno bivališče, ki se popolnoma zliva z naravnim okoljem. Njuna hiša je pravi zgled, kako lahko arhitektura ohranja in poudarja lepoto narave ter zagotavlja udobje in kakovostno bivanje.
Fotografije: Roman Jerman, Ambienti, Jasna Marin
