Vrtovi, ki krasijo okolico naših domov, so največkrat delo ženskih rok. Moške roke poskrbijo za težja, groba dela, ženski prsti pa poravnajo, zgladijo, razporedijo in posadijo vse, kar je užitnega in lepega. Ženske so tiste, ki pri nas največkrat vdihnejo dušo vrtu. Tako je tudi na vrtu z zanimivim imenom Vista v vasi Breže pri Ribnici. Ime, ki je sestavljeno iz začetnic imen, nakazuje, da gre za skupno stvaritev tesno povezanega para Vide in Staneta Lesarja. Vida si zamisli, Stane pa pomaga uresničiti njene zamisli.

Četrt stoletja je že minilo, odkar sta se odločila, da bosta nekdanji sadovnjak in njivo preobrazila v okrasni vrt, kot si je Vida že dolgo želela. Zgledovala se je po domačinki, »pionirki vrtov«, kot ji pravi sama, ki je v njej vzbudila predstavo o vrtu s cvetjem. Radovednost je tešila s prebiranjem revij, obiskovanjem drugih vrtoljubcev in vrtnarij, sprva slovenskih, potem tudi tujih. Trije rododendroni, posajeni ob terasi, so pomenili začetek sajenja okrasnih grmov in trajnic. Nekaj dreves se je moralo umakniti gredam s cvetjem in travami; trate je bilo vse manj, cvetličnih obrob pa vse več. 

Vida Lesar se je izpopolnila v sestavljanju zasaditev.
Barvno usklajeni okrasni luki in naprsteci.

Stane se je sprva upiral širitvi vrta, a ga je Vida počasi prepričala in tudi v njem vzbudila ljubezen do lepega, izvirnega in sonaravnega. Kot gozdar pozna bližnjo in daljno okolico; s časom je pozornost usmeril na skale, ki imajo na kraškem terenu neverjetne oblike. Pripeljal jih je domov in Vida jih je razmestila kot posebne poudarke na vrtu.

Vidin mož Stane najde v gozdovih skale enkratnih oblik, Vida pa na vrtu poišče pravo mesto zanje.

Vida je kmalu spoznala, da okrasne rastline, predvsem trajnice, na vrtu najbolje pričarajo enkratne prizore, kadar so posajene v skupine. Ni ji do zbiranja različnih rastlin, saj se ji zdi tisto kot en »šmorn«, pravi. Občuduje liste, zato ne manjka host, iskrivk, trav in podobnih zelik, pri katerih lepota listov presega lepoto cvetov. Pravi, da kot krojačica vidi lepoto v razmerju med velikostjo in obliko, strukturo, teksturo … Ogiba se močnim barvam, zato na vrtu ni videti rdečih cvetov; več je belih in rumenih.

Vida pogosto izbere rastline zaradi zanimivih listov; cvetovi so manj pomembni.
Potonike veljajo za spomladanske lepotice.

Še nekaj je značilno za vrt Vista: nobenega plevela. Ne utegne zrasti, ker ga Vida prehiti. Vida in Stane dopolnjujeta vrt z mnogimi drobnimi in velikimi predmeti, ki so preživeli svojo uporabno vlogo, npr. vrtno in kmečko orodje. Skupaj sta pozidala oporni zid iz starih mlinskih kamnov; Stane je postavil zid, sestavljen iz kamnitih ostankov. Obnova kozolca, poškodovanega v požaru in pripeljanega od drugje, je skoraj končana.

Stanetu predano pomaga zet Jan, ki je prevzel tudi skrb za trato, kolikor jo je še ostalo. Ne bodo je spremenili v gredice, saj sta Lesarjeva ponosna stara starša 11 vnukom. Ti so pridni pobiralci polžev, zato hoste na vrtu Vista nimajo luknjičavih listov.

Na vrtu je veliko različnih host in videti je, kot da jim polži ne morejo do živega …

Očitno ima Vida dar prepričevanja. Tako kot je na svojo stran pridobila Staneta, je »okužila« zeta Jana in tudi katera od hčera ji že zvesto sledi v vrtoljubstvu. Rada svetuje začetnikom, ki se lotevajo oblikovanja vrtov, in tako širi virus hortikulture v okolico. Da bi bilo takih Vid čim več!

Vida Lesar je na vrtu pogosto obdana z vnuki.

Fotografije: arhiv Vide Lesar