Vsak izmed nas ima svoj okus, ko beseda nanese na estetiko prostora in interier. A prostori, v katerih se ljudje najbolje počutimo, imajo kljub temu nekaj skupnega. Naravna svetloba, prijeten razgled, dobra kakovost zraka, prisotnost naravnih materialov in rastlinja. Eden od najbolj preprostih načinov, kako to doseči, je vključevanje lesa v grajeno okolje.
Pri načrtovanju prostora smo pozorni tudi na parametre, kakršna sta akustika in temperatura prostora, ki pomembno vplivajo na naše doživljanje in počutje v prostoru. V primeru prve je bistvenega pomena to, kako se zvok odbija od posameznih površin v prostoru, kot so stene, tla, pohištvo itd. Kakovost bivanja v stavbah je veliko odvisna od akustike, saj ta oblikuje naše doživljanje zvoka. Pomemben del tega je zmanjševanje hrupa, ki lahko moteče vpliva na komunikacijo, hkrati pa vodi tudi v povišane ravni stresa in slabše zmožnosti koncentracije. Z ustrezno akustiko zmanjšamo odmev, posledično pa tudi hrup in s tem olajšamo sporazumevanje. V prostorih, katerih pomembna vsebina je vezana na komunikacijo (pisarne, učilnice, konferenčne dvorane …), je eden bistvenih ciljev oblikovanje prostora, ki zagotavlja razumljivost govora. To pomeni, da se uporabniki prostora med seboj lahko sporazumevajo brez nepotrebnega napora.
Za zagotavljanje primerne akustike v prostoru je velikega pomena izbira materialov. Ti morajo biti sposobni absorbirati zvočno energijo, kar omeji zvočni odboj in skrajša odmevni čas prostora ter zagotovi boljše zvočno udobje. Les v svoji osnovni obliki ni zmožen najbolje absorbirati zvoka, temveč se zvok kot pri betonu ali opeki od lesa povečini odbije. Povsem diametralen je učinek pri obdelanem lesu, kadar v njegovi površini ustvarimo majhne odprtine, skozi katere lahko vstopa zrak. Če ga pri tem kombiniramo z materiali, ki praviloma dobro vpijajo zvok (volna, tkanine …), lahko ustvarimo zvočni absorber, ki zvočno energijo ob širjenju skozi porozno strukturo spreminja v toploto.
Slabše zvočne izoliranosti lesa so težava predvsem pri nižjih frekvencah, kar gre pripisati njegovi nizki gostoti. Zaradi izvirnih in inovativnih rešitev pa tudi to ne predstavlja več zadržkov. V kombinaciji z drugimi materiali (mavčno kartonske plošče) namreč lahko ustvarimo večslojne strukture z visoko zvočno izoliranostjo. Z dvojno konstrukcijo in vmesno plastjo zraka pa lahko preprečimo prenos zvoka med prostori.
»Za les težko v splošnem trdimo, da ima slabe akustične lastnosti. Pravzaprav je zaradi mnogih načinov obdelave, ki jih omogoča, praviloma stalnica pri notranji obdelavi akustično najzahtevnejših prostorov, kot so koncertne in operne dvorane. Res pa je, da načrtovanje lesenih objektov ne pomeni zgolj menjave materialov, kot sta beton in opeka za les,« pove raziskovalec InnoRenew CoE Rok Prislan in v nadaljevanju pojasni, da zaradi nizke gostote lesa s tem pristopom ne bi dosegli pričakovane zvočne izoliranosti, a ob tem dodaja: »Navedeno pa nikakor ne pomeni, da v lesenih objektih visoke izoliranosti ni mogoče dosegati, moramo pa prilagoditi načrtovanje, tako da v celoti upoštevamo lastnosti lesa in lesenih konstrukcij. Pri tem moramo predvsem skrbno obravnavati konstrukcijske spoje, kjer moramo namestiti namenske trakove, ki omejujejo širjenje vibracij po konstrukciji. Ti so izbrani tako, da so elastični tudi ob velikih obremenitvah, torej jih moramo precej skrbno izbrati. Podobno je ob načrtovanju pomembno, da masivnim lesenim ločilnim konstrukcijam dodamo ustrezne dodatne sloje. Sestave iz lesa torej kombiniramo z drugimi materiali, še posebej takimi, ki dodajajo potrebno maso in dušenje.«
Prav zaradi njegove prilagodljivosti in uporabnosti je les mogoče najti v akustično najzahtevnejših prostorih, kjer z masivnimi lesenimi strukturami nadzorujemo zvočne odboje. Lesena gradnja pa je izziv s stališča udarnega hrupa. »Kot že omenjeno je les relativno lahek material, ki ga je posledično tudi lažje spraviti v gibanje. In to je v primeru udarnega hrupa lahko težava, saj se hoja, premiki predmetov po tleh in podobni udarni zvoki lahko po lesenem objektu uspešno širijo,« poudari sogovornik iz Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, a ob tem doda, da so ob primerni izvedbi tudi ti zadržki zaman: »Poleg trakov na konstrukcijskih spojih je ključna rešitev omejevanja širjenja udarnega hrupa izvedba tako imenovanega plavajočega poda. Gre za dodaten gornji sloj, grajen na medetažni konstrukciji tako, da se vibracije z njega ne prenašajo. Leži namreč na mehki izolacijski podlagi, na kateri »plava«. Načrtovanje učinkovitega plavajočega poda je v osnovi zahtevno, saj moramo poznati pričakovane obtežbe, ravno tako pa je ključna kakovostna izvedba takšnega poda. Togi stik med plavajočim slojem in nosilno konstrukcijo namreč predstavlja akustični most, kar je pogosta izvedbena napaka pri večini objektov – ne zgolj lesenih, saj plavajoče pode praviloma potrebujemo ne glede na tip gradnje.«
Na naše počutje v prostoru namreč pomembno vplivata relativna vlažnost prostora in temperatura. Velika prednost lesene gradnje se skriva v kakovosti zraka, ki je posledica sposobnosti lesa za reguliranje vlage v prostoru. Les kot higroskopski material ob povečani vlagi v prostoru le-to absorbira in jo sprosti nazaj v zrak, ko se relativna vlažnost zraka zniža. S tem mehanizmom pomaga vzdrževati primerno vlažnost v prostoru, kar lahko preprečuje porast plesni oziroma drugih alergenov in razvoj posledičnih alergij. Ob nizki vlažnosti lahko pride do draženja dihal (tudi dehidracije), ob visoki pa do porasta plesni. Poleg tega relativna vlažnost v prostoru vpliva na zdravje dihal in kakovost spanca. Relativna vlažnost v prostoru naj bi se gibala med 30 in 55 odstotki, vendar pogosto ni tako, saj na njeno vrednost vplivajo številni dejavniki (vlaga zunanjega zraka, prezračevanje, notranji viri vlage itd.). Prav s prezračevanjem lahko najbolje nadziramo vlažnost v zaprtih prostorih, velik delež k uravnavanju vlage pa pripomorejo tudi higroskopični materiali. V tem primeru les. Po nekaterih raziskavah sodeč naj bi bil v sobi z lesenimi površinami zraka (lahko) za kar 35 % manj vlažen kot v prostorih brez lesa.
Bistvenega pomena za splošno udobje in počutje v prostoru, pa tudi za produktivnost, je vzdrževanje temperaturnega udobja. Tudi v tem primeru ima les pomembno funkcijo. Ob absorpciji vlage iz zraka se namreč nekoliko segreje, ob oddajanju vlage pa nekoliko ohladi. Ob tem naravnem uravnavanju temperature lahko pride celo do manjše porabe energije za ogrevanje in hlajenje stavbe. V posameznih podnebjih pa lahko uporaba lesa (sočasno z uporabo nekaterih ogrevalnih in hladilnih sistemov) zmanjša energijo za ogrevanje za 2‒3 % in za hlajenje 5‒30 %. Seveda je les le eden od dejavnikov, ki vplivajo na vlažnost in temperaturo v prostoru, a s svojimi značilnostmi lahko pomembno prispeva k udobju bivanja.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Unsplash
