Nekoč velika, nadstandardna kmetija z dvema poslopjema je danes zgleden primer prenove, pri kateri so lastniki tankočutno spoštovali stavbno dediščino in jo še nadgradili. 300 let stari domačiji so s pomočjo arhitektke Urške Rodman iz biroja ACMA življenje podaljšali vsaj še za enkrat toliko, v prenovljenih prostorih pa uredili tudi sedem nastanitvenih enot.
Domačija stoji v vasi Planina pri Ajdovščini, njeni glavni dejavnosti v preteklosti pa sta bili živinoreja in vinogradništvo. V ta namen je imela velik hlev, okoli leta 1850 pa so jo še razširili z novo obokano vinsko kletjo iz klesanega kamna ter dodatnimi prostori za predelavo vina. »Že prvotno je bila razdeljena na dva objekta. V bivalnem objektu je živela družina ‒ tam so sicer imeli tudi prostore za shranjevanje kmetijskih pridelkov. V drugem objektu pa so bili hlev, senik in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Po prenovi smo v celotnem bivalnem objektu uredili nastanitve (sobe in apartmaje), gospodarski objekt pa smo preuredili v spremljevalne prostore, torej jedilnico, bar, sejno sobo in savne. Vseh uporabnih površnih v vseh etažah je nekaj več kot 800 m2,« pove lastnik Marko Kobal.
Prenova je potekala po načrtu arhitektke Urške Rodman in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), saj je bila stavba zaščitena kot kulturni spomenik. Predhodni rodovi so domačiji dodali precej sodobnih, predvsem betonskih elementov, zato je bil eden prvih izzivov odstranitev teh tujkov. »Takšni so bili betonski balkon nad podhodom, betonska razširitev starega stopnišča, zunanji svinjak ipd. Bistveno je bilo, da smo ohranili avtentičen izgled glavnih fasad, strehe in kamnite erte (okenski in vratni kamniti okvirji), ki smo jih očistili s peskanjem. Ohranili smo vse tramove, ki so bili v dovolj dobrem stanju, restavrirali smo tudi nekaj avtentičnega pohištva, čeprav je bilo tega žal zelo malo ohranjenega. Restavrirali smo izvirna vrata v vinsko klet in črno kuhinjo ter poustvarili nekatere izvirne stenske poslikave, ki jih je ZVKD odkril med sondiranjem sten. Prav tako smo ohranili in obnovili razne druge stavbne elemente, kot so niše v prostorih in lesene preklade na vratih. Največ sprememb je bil deležen gospodarski objekt, kjer smo prenovili tudi ostrešje in streho ter zaprli prej odprte dele stavbe,« opisuje lastnik in dodaja, da je prenova trajala približno štiri leta.
Med prenovo se je pojavilo veliko izzivov, največji pa je bil gotovo finančno ovrednotiti celoten projekt, saj so bile prisotne številne neznanke, ki se porajajo med rušenjem, prilagajanjem dimenzijam in omejitvam obstoječega stanja. Prav tako so enega večjih izzivov predstavljale strojne inštalacije, stavba namreč ni bila niti ogrevana niti hlajena (razen kuhinjskega prostora), imela je tudi samo eno notranje stranišče. Vendar sta se lastnika odločila, da bosta kljub temu prenovo speljala do konca.
Stavba je po prenovi zelo udobna za bivanje, povsod ima urejeno talno gretje in hlajenje, hkrati pa odraža tudi preteklost. »Moja osebna želja je bila, da se prenova naredi v duhu tistega, kar so naredili že predhodniki. Zato smo stavbo tudi injektirali, jo statično uredili, skrbno izvedli odvodnjavanje in hidroizolacijo. Vsekakor sva želela, da je stavba prijetna, udobna, a hkrati brez kančka dvoma izraža in ohranja duh preteklosti,« pravi investitor.
Tlorisi so precej razgibani in niso enoviti. V glavnem volumnu ima namestitveni objekt v pritličju recepcijo, skupne prostore za druženje in kuhanje ter pranje. Prav tako sta v tem volumnu pralnica in energetika. V nadstropju in mansardi glavnega volumna so namestitvene enote, ki so namenjene različnim tipom gostov; za družine, zaljubljence, starejše, popotnike, kolesarje … Vsaka enota je unikatna, za notranjo opremo pa sta poskrbela lastnika sama. »Arhitektka nam je dala zelo dobra izhodišča. Sam sem izbiral razne končne stavbne elemente, kot so videz kamnitih elementov in polic, žena pa je v celoti izbrala opremo in postavitev pohištva. Sodeč po odzivu dosedanjih obiskovalcev nama je odlično uspelo, na kar sva še posebej ponosna,« sklene lastnik in povabi, da si več o domačiji preberete na spletni strani www.wellba.si.
Arhitektura: Urška Rodman, ACMA
Fotografije: arhiv lastnika, Brigita Mohorčič
