V starejših stanovanjih je pri prenovi po navadi treba zamenjati obstoječe vodovodne cevi, radiatorje in prezračevalne naprave, prav tako razvod električnih kablov, električno omarico in vstaviti nove doze. Zlasti velik izziv je v tem pogledu posodobitev kopalnice. Poglejmo, kako so inštalacijske posege izvedli v 47 let starem blokovskem stanovanju, katerega prenovo spremljamo v petih delih.
Inštalacije so vitalen organ vsakega doma. Skrbijo, da je bivanje udobno, da priteče topla voda, ko odpremo pipo, in zasveti luč, ko pritisnemo na stikalo. V 40 m2 velikem stanovanja iz leta 1977 so bile že zelo dotrajane, njihova menjava pa je za seboj potegnila marsikaj, med drugim razkopavanje sten in tlakov.
Arhitektka Maja Pisanec Zavrl, ki je bdela nad prenovo, ob tem pove, da so zamenjali kompletno vse inštalacije. »Elektroinštalacije niti ne ustrezajo več vsem tehničnim smernicam in tudi varnostnemu pogledu ne, predvsem okoli izolacije žic. Vodovodne cevi v blokih iz tega obdobja so po navadi še svinčene in vse to je treba zamenjati, ker že pride do obrabe materiala. Material ima tudi svojo življenjsko dobo in te cevi začnejo puščati. Tako da tukaj ni bilo druge, kakor da smo zamenjali vse inštalacije.«
Menjavo in spremembo inštalacij je za seboj potegnila tudi sprememba tlorisa, saj so tega popolnoma reorganizirali. Prvotno je bilo namreč stanovanje zasnovano tako, da si po malo daljšem hodniku prišel v tri prostore. Prvi je bil dnevni prostor, kjer je bila tudi spalnica, na koncu hodnika sta bili kuhinja, ki je bila ločen prostor, in še majhna kopalnica. Zaradi želje po bolj sodobnem, odprtem tlorisu, so se odločili, da bodo v nekdanji dnevni sobi združili kuhinjo in dnevni prostor, spalnico pa so umestili v prejšnjo kuhinjo. Bolj kompleksna je bila pri tem prestavitev vodovodnih inštalacij, ker je bilo treba paziti na zadostne padce, medtem ko je bilo pri električnih inštalacijah malo enostavneje. »Vsekakor pa moramo narediti natančen načrt mikropozicij tako elektro kot tudi vodovodnih inštalacij, da potem, ko delavci pridejo v stanovanje, izvajajo vse po načrtu in ni več nobenih sprememb od takrat naprej,« pove arhitektka.
Pri premiku elektroinštalacij je bila poseben izziv razsvetljava, ki so jo v kuhinjsko-bivalnem delu vgradili v spuščen mavčno-kartonski strop. Pri tem je bilo treba natančno predvideti tudi pozicijo visečega svetila nad jedilno mizo in svetil v drugih prostorih. Hkrati z izvedbo elektroinštalacij je potekala še montaža vodila drsnih vrat, saj je to montirano na betonski strop in skrito za mavčno-kartonsko oblogo. Pri vodovodnih inštalacijah pa so bili glavna težava vertikalni vodi cevi, kar pomeni, da so obnovitvena dela vplivala na vse stanovalce v stavbi.
»V tem obdobju so bile vodovodne inštalacije narejene tako, da je bil samo en vod čez cel blok. To pomeni, da smo se morali, ko smo začeli premikati te zadeve, dogovoriti z upravnikom bloka, da se zapre voda po celem bloku pri vseh stanovalcih, kar ni bilo prijetno, vendar drugače ni šlo. Ko menjamo radiatorje, je to najenostavneje početi izven kurilne sezone, ker je treba izprazniti cel radiatorski sistem. Pri vodovodnih ceveh pa je smiselno, da se voda zapre v dopoldanskem času, ko je večina stanovalcev v službah. In potem v nadaljnjih delih poskrbimo za to, da se izvede ločeni ventil za dotok vode in radiatorski sistem, tako da če moramo kdaj v prihodnje kaj sanirati ali popraviti, nismo več odvisni od tega, da moramo izklapljati cel blok.«
Kanalizacijska cev ravno tako poteka po vertikali bloka, nanjo so priključena stranišča vseh stanovalcev, zato se pozicije stranišča ne da premikati. So pa kljub temu poskrbeli za temeljito spremembo. Staro školjko so namreč zamenjali za napredni straniščni sistem s prho in odvajanjem vonjav ter nato okoli njega organizirali mini kopalnico z utilitijem.
»Kopalnica je bila verjetno najbolj zahtevna stvar pri tej prenovi. Po eni strani smo jo zmanjšali na minimum, po drugi strani pa smo jo povezali s spalnico, tako da je nastal tudi prehodni prostor. Ozirati smo se morali na obstoječe inštalacije stranišča, in ker je zmanjkalo prostora za bide, smo izbrali kombinirano straniščno školjko, ki ima istočasno funkcijo bideja. Ta školjka ima tudi odzračevanje, tako da je poskrbljeno tudi za prijetno svežino v kopalnici ves čas,« doda arhitekta in ob koncu drugega dela prenove opozori še na en dejavnik, ki pri inštalacijskih delih lastnikom povzroča sive lase. Večina starejših stanovanj ima namreč vidne sekundarne cevi, ki vodijo do glavnih vertikalnih vodov, zato je za skrivanje teh cevi potrebne kar nekaj iznajdljivosti. V tem primeru so jih uspeli skriti za mavčno-kartonske plošče, nekatere pa celo vzidati v stene. Učinek je opazen, saj se brez vidnih cevi stanovanje takoj zdi več desetletij mlajše.
- Arhitektura: Maja Pisanec Zavrl, Casa Maja
- Stranišče s prho, splakovali kotliček, aktivirna tipka: Geberit
- Pipe, keramika, tapeta, kopalniški umivalnik, tuš steklo: Vistra butik
- Postelja: Perfecta Dreams
- Parket: Alpod
- Luči in dimerji: Strle svetila
- Sedežna garnitura: Žakelj
- Kamen v kuhinji in za televizorjem: Kamnoseštvo Jerič
- Kuhalna plošča in pečica: Bora
- Pohištvo: Mizarstvo Alič
Zgodba prenove še ni končana. V naslednjem delu ne zamudite nove teme: posvetili se bomo dobremu načrtovanju, zaradi katerega je izkoriščen prav vsak centimeter stanovanja.
Fotografije: Miran Kambič, arhiv lastnikov
