Vrtovi ob novih hišah so vse manjši, kar pa ne zmanjšuje želje lastnikov, da bi na vrtu imeli vsaj eno ali dve drevesi. A kaj izbrati, saj so naše drevesnice dobro založene z okrasnimi drevesi in grmi? Zdaj je pravi čas za izbiro, sadili pa bomo spomladi, ko se temperature zraka in prsti dvignejo nad ničlo, a pred začetkom brstenja.
Če za urejanje vrta nismo najeli krajinskega arhitekta ali povprašali kakšnega poklicnega vrtnarja za nasvet, se bomo verjetno zatekli k iskanju na spletu. Tudi tam nasvetov ne manjka, največkrat podprtih z oglasi vrtnarij in drevesnic.
Ponujamo nasvet, pri katerem smo upoštevali, da vrt ni prav velik, torej vsekakor premajhen za katerega od velikih dreves, kot so npr. tulipanovec, bukev ali omorika. Če vrt leži v zmernem podnebju, torej ne v toplih delih naše deleže, so predlagane vrste dreves primerne tudi za zimske razmere. Izbrali smo nekaj listopadnih drevesnih vrst oziroma sort, ki jih ne vidimo pogosto na naših vrtovih, tako da bo vrt malo drugačen od preostalih.
Manjše drevo, primerno za celinski del Slovenije, je rumenkasti mokovec (Sorbus aria) ‘Lutescens’, ki spada med jerebike. Mlado listje je srebrnkasto obarvano, puhasto na obeh straneh, pozneje postane zeleno. Cveti belo, v kobulastih socvetjih, ki se odpirajo konec spomladi. Jeseni in pozimi drevo krasijo grozdi oranžnordečih jagod. Potrebuje sončno in suho rastišče. Dobro prenaša veter, vročino, sušo, alkalna tla in urbana okolja. Raste počasi, v višino doseže od 8 do 12 metrov.
Lamarckovo šmarno hrušico (Amelanchier lamarckii) opišemo kot večdebelno grmovnico, ki jo lahko vzgojimo tudi v manjše drevo. Iz obilice belih grozdastih socvetij, ki se odprejo v aprilu in maju, se junija razvijejo in dozorijo zelo okusni modri plodovi, podobni borovnicam. Če nismo pozorni, jih bodo prej kot mi opazili ptiči, ki jih zelo radi zobljejo. Tretja odlika hrušice je listje, ki se jeseni škrlatno obarva. Uspeva na sončni legi, je odporna proti mrazu, vetru in suši. V višino in širino zraste do 6 metrov.
Navadni glog navadno raste v mejicah na robu polj ali travnikov. Povsem nekaj drugega, privlačnega pa je rdečecvetni navadni glog Crataegus laevigata ‘Paul’s Scarlet.’ Ta sorta gloga je lahko drevo ali grm, ki zraste od 3 do 5 metrov visoko in tvori zaobljeno krošnjo. Z drugimi vrstami gloga ga družijo trni, ki se skrivajo med temno zelenim listjem. Sredi pomladi pritegne s kobuli dišečih rožnatih cvetov na koncih vej. Je zelo odporna rastlina, primerna za vse lege, tudi za mestno okolje, dobro prenaša skrajnosti zmerne klime.
Med predstavniki obsežne družine rožnic je še več možnosti izbire. Recimo okrasne jablane, ki so premalo znane vrste v rodu Malus. Plodovi teh jablan so neprimerno manjši od slastnih jabolk, najbolj gojene vrste sadja, vendar so drobna jabolka prav tako užitna. Okrasne jablane imajo dva viška, ki pritegneta naš pogled: ko aprila njihove krošnje prekrijejo cvetovi bele, rožnate ali temno rdeče barve, in pa pozno poleti, ko se začnejo barvati šopi drobnih plodov v paleti od svetlo rumenih, oranžnih, živo rdečih do škrlatnih barv. Jabolčka nekaterih sort ostanejo na vejah vse do zime, ko listje odpade, zato so priljubljena hrana pticam. Večina sort se razraste v manjša drevesa, ki ne potrebujejo nobene nege (ne škropljenja niti obrezovanja). Uspevajo na sončnih rastiščih in dobro prenašajo tako mraz kot vročino. Navajamo nekaj sort, od katerih se nekatere dobijo tudi v naših vrtnarijah: ‘Veitchii,’ Scarlet’, ‘John Downie’, ‘Liset’, ‘Professor Sprenger’, ‘Evereste’ in ‘Golden Hornet’.
Fotografije: Pixabay
