Nekdaj temne, zaprašene in polne krame, danes pa svetla bivališča pod nebom. Že veste, o kateri priljubljeni tipologiji bivališč govorimo? O mansardah, seveda! V prispevku vam pokažemo nekaj najlepših slovenskih podstrešij - lepo obnovljenih in še lepše opremljenih.
Da je mansarda res najbolj zanimiv prostor hiše, smo se prepričali na naših številčnih obiskih lastnikov, ki so se odločili bodisi splesti svoje gnezdo pod streho staršev bodisi izrabiti potencial neizkoriščene podstrehe v večstanovanjskih meščanskih stavbah. S kvalitetno energetsko sanacijo, nekaj strešnimi okni in opremo po izbiri lastnikov je na prvi pogled še tako temačno podstreho možno preobraziti v izjemno atraktiven in karakteren dom.
Gnezdo: prenova stanovanja nad Tromostovjem
Najprej se podajmo v stanovanje ob ljubljanskem Tromostovju. Njegov podstrešni karakter je arhitektka Ana Gruden še posebej poudarila z izbiro tapet – dveh reprodukcij ilustracij Alenke Sottler iz slikanice Pepelka. Ilustrirane strehe mesta, ki jih preletavajo ptice, na domiseln način zrcalijo razgled na ljubljanske strehe, ki ga lahko opazujemo skozi strešna okna stanovanja. Kot, da to še ne bi bilo dovolj, je arhitektka prostoru romantiko vdahnila tudi s kosi slovenskega pohištva iz različnih časovnih obdobij – od poročne skrinje, izrezljanih stolov, pa do tekstila slovenskih oblikovalcev – ohranila pa je tudi pogled na vidne tramove.
Soteska, ki nas vodi proti soncu: nagrajeni mansardni interier v Ljubljani
A odkrivanje tramov ni edini način, da dosežemo voluminoznost mansarde. Pa se zadržimo v stari Ljubljani, a tokrat v kar 270 m2 velikem podstrešnem prostoru, ki je tekom prenove dobil popolnoma novo podobo. Kot pojasni arhitekt Marjan Poboljšaj iz biroja Superform, je bil že ob prvem obisku navdušen nad velikostjo mansarde. Da pa bi ta postala bivalna, je bilo potrebno s kovinsko konstrukcijo nadomestiti vse horizontalne lege, ki so prebadale prostor.
Arhitekti so vse sobe umestili ob rob strehe, v sredini pa ustvarili širok hodnik, ki se lijakasto širi proti bivalnemu delu. Zaprtje ostrešja pa je tako ustvarilo zanimivo geometrijo, ki so jo arhitekti poimenovali kar ‘soteska’, poudarili pa so jo še z linijsko lučjo, ki se vije tik pod slemenom. Stanovanje so še dodatno odprli na teraso in ga sodobno opremili, tako da je iz stare podstrehe nastal enkraten penthouse nad mestom.
Pozejdonovo stanovanje v srcu Izole
Včasih pa podstrešno stanovanje kupimo, ne da bi se njegove tretje dimenzije sploh zavedali. Tako je bilo s stanovanjem v Izoli, s prekrasnim pogledom na morje, ki je bilo ob nakupu kot vsako drugo. Lastnica Andreja Medvedič nam pojasni, kako je stanovanje prenovila tako, da je bilo tudi za njegove nekdanje lastnike popolnoma neprepoznavno.
»Ko smo vstopili v to stanovanje, tramov ni bilo, to je bilo zgornje nadstropje v stari hiši v Izoli. Ker je bilo to zadnje nadstropje, se mi je zdelo popolnoma odveč pustili strope, ki so zadevo zelo tiščali dol. Ko smo odprli strope, se nam je razkrila strašo lepa strešna konstrukcija in kar na lepem je stanovanje dobilo volumen in do izraza so prišli prekrasni tramovi, ki smo jih spolirali, premazali, zaščitili.«
Pod streho so uredili udoben dnevni kotiček, stanovanje pa opremili s prekrasno tapeto Pozejdona ter s pohištvom iz vseh vetrov.
Drzno podstrešno stanovanje v Mariboru
Mešanico (bolj sodobnih) stilov pa smo našli tudi v mansardi v Mariboru. Staro skladišče lokalnega čevljarja sta kupila Anja in Grega Cej, ki sta si meščansko podstrešje vzela kot poseben izziv – želela sta uporabiti svojo kreativnost in inovativnost in prostor zanimivo prenoviti s čim manj stroški. Popolni prenovi se nista mogla izogniti – potrebni so bili novi estrihi, izolacija, mavčne plošče in strešna okna, dodala pa sta še medetažno jekleno konstrukcijo, na kateri je spalnica.
Za celotno prenovo manjše mansarde sta tako odštela le okoli 18 tisoč evrov za gradbena dela in 9 tisoč še za opremo. Slednja je resnično nekaj posebnega – osnova je industrijski slog, ki pa je prepreden z zanimivimi, igrivimi in sproščenimi dodatki – športno opremo, zanimivimi sporočili ter grafikami, ki dom napolnijo z občutkom domačnosti.
Opeka, opeka na steni, povej
Da se na podstrehah starih meščanskih stavb skriva ogromen potencial za ureditev stanovanj, smo potrdili tudi v Ljubljani – tokrat na vrhu stare secesijske stavbe na Miklošičevi ulici. Tu sta bili nekdaj urejeni najemniški sobi brez sanitarij in tekoče vode, po obširni prenovi pa je iz nedostojnih bivališč nastal čudovit penthouse z eno najlepših podstrešnih spalnic, kar smo jih videli.
Ko so manjšemu stanovanju priključili njegov podstrešni del, se mu je kvadratura naenkrat toliko povečala, da so v spodnji del brez težav umestili udobno dnevno sobo, privlačno kuhinjo in jedilnico. Ohranjena opečna stena ter miza iz stoletnih lesenih tramov sicer sodobno opremljen dom povezujejo s preteklostjo stavbe.
Najlepšo povezavo s preteklostjo pa najdemo v spalnici, ki je od kopalnice pregrajena le s stekleno steno. Ta po eni strani zračen, po drugi pa izrazito podstrešni prostor, je kot pika na i kompleksni, a elegantno izvedeni prenovi.
Na obisku pri Katji Bidovec in Arneju Hodaliču
Za konec pa se ustavimo še v prenovljeni babičini hiši, v kateri sta si sanje o popolnem poslovno-bivalnem prostoru uresničila priznana fotografa Katja Bidovec in Arne Hodalič.
Stene njunega doma in ateljeja krasi izbor njunih fotografij, pa knjig o fotografiji ter snemalnih pripomočkov. Ker, kot pravita sama, 90 odstotkov svojega budnega časa preživita med delom, ki ju izpolnjuje in osrečuje, a vseeno je zelo priročno, če si lahko le nekaj stopnic stran skuhata domač obrok in na terasi s pogledom na cvetočo češnjo popijeta čaj ali kavo.
In kaj drugega je dom, kot prostor, v katerega prenesemo vse svoje strasti, navade in običaje? Mansarda s svojim razgibanim volumnom omogoča, da to storimo na številne zanimive načine, ki so lahko do detajla natančno prilagojeni naši definiciji lepote in udobja. Stare in zaprašene podstrehe se tako lahko preobrazijo v sodobno in visokotehnološko domovanje, eksperimentalno in nizkocenovno bivališče ali pa romantično in nostalgično pribežališče. V mansardah, bi lahko rekli, je meja – le nebo.
