Na sprehodu ob potoku ali gozdnem robu ste v teh dneh gotovo že opazili prve cvetove (pravzaprav socvetja) grmov, ki jih sicer niti ne opazimo. Zdaj, ko še niso olistani, se na njihovih vejah pozibavajo različno dolge in obarvane mačice. Največkrat so to leske, vrbe ali jelše. Marsikomu pomenijo te mačice prvi pomladni pozdrav in si veje nalomi za zgodnji šopek. Mnogim pa cvetni prah iz teh mačic sproži alergijo in jih prisili k umiku v notranjost.
Pelod leti z vetrom
Kogar preseneti zgodnji pojav teh socvetij, verjetno ne ve, da se mačice razvijejo že prejšnje poletje in nato čakajo prve toplejše dneve v zimskih mesecih, ko se iz tisočerih moških cvetov začne usipati rumen cvetni prah. Največkrat je to konec januarja ali v začetku februarja. Ker takrat večina žuželk še prezimuje ali pa se še niso razvile iz bub, je narava tem olesenelim rastlinam za opraševanje namenila veter. Ta zaziblje mačice in ponese cvetni prah na sosednje grme, kjer čakajo nanj drobni ženski cvetovi.
Izjemo predstavljajo vrbe, ki jim do oploditve pomagajo čebele. Socvetja v obliki mačic tičijo tako na moških kot na ženskih drevesih. Moške cvetove bomo prepoznali po rumenkasti barvi, ki jo prispevajo moške prašnice, ženski cvetovi pa so bolj zelenkasti. Rod vrb (Salix) je zelo obsežen, tudi pri nas je zastopan v dveh ducatih vrst, od priljubljenih visokih vrb žalujk do plazečih se grmičev v gorskem okolju.
Vijoličaste mačice
Jelša najpogosteje raste v vlažnem okolju, recimo ob potoku. Pri nas so v Prekmurju strnjeni gozdovi črne jelše. Na istem drevesu se že poleti oblikujejo moške mačice in manjši ženski klaski. Vsi skupaj počakajo na februar ali marec naslednjega leta, ko se moške mačice razprejo in pri tem vijoličasto obarvajo. Prav ta barva nas pritegne, da jih opazimo. Pozneje se jelša odene v zeleni plašč in potopi v brezimnost.
Rumene, pa tudi rdeče mačice
A največkrat mačice povezujemo z lesko. Z izjemo visokega drevesa, turške leske (Corylus colurna), primerne le za parkovne zasaditve, so za naše vrtove zanimive predvsem grmaste leske. Tudi leske svoja socvetja oblikujejo že prejšnje poletje, opazimo pa jih šele pozimi, ko dolge (moške) mačice visijo na golih vejah. Februarja ali marca, takoj ko temperature sežejo le nekaj stopinj pod ničlo, se iz mačic začnejo vsipati rumeni oblački. Zanimivo je, da leskov cvetni prah zadrži kalivost do minus 2 stopinji Celzija. Kako radodarne so moške rastline pri opraševanju, pove podatek, da je v vsaki mačici lahko do dva milijona drobcenih pelodnih zrnc!
Nekatere posebne oblike navadne leske (C. avellana) so zanimive za ljubitelje, ki imajo na okrasnem vrtu prostor za večji grm. Dokler je grm pozimi brez listov, nas pritegnejo krivenčaste veje zvite leske (C. a. Contorta). Gotovo ne bomo spregledali škrlatno obarvanega listja različice Red Majestic, ki opozori nase že z rdečkasto obarvanimi mačicami.
Enaki izrazi za mačice
Zanimivo je, da v večini evropskih jezikov tako oblikovana moška socvetja imenujemo enako, torej z izrazom za majhne mačke. Na primer: Weidenkätzchen (vrbova mačica, nemško), willow catkin (angleško), kočička (češko), gattino salice (italijansko), chaton de saule (francosko) itd. Majhnim mačkam so res najbolj podobne vrbove mačice, medtem ko leskove in jelševe spominjajo na kaj drugega.
Kaj mačica sploh je?
To je socvetje, sestavljeno iz številnih drobnih cvetov, pritrjenih na eno steblo. Mačice največkrat visijo. Poleg naštetih zgodnjih grmov in dreves imajo v mačice oblikovana socvetja še breza, hrast, gaber, topol, oreh in pravi kostanj, ki pa zacvetijo pozneje, potem ko se že olistajo. Vrbove, leskove in jelševe mačice namreč mnogo lažje opazimo zato, ker visijo na golih, neolistanih vejah.
Fotografije: Pixabay
