V Gornji Radgoni lastnica razgibanega 110 kvadratnih metrov velikega stanovanja zatrjuje, da ima rada malce kaosa. V interier je umestila vse, kar ji je pri srcu, in tako vzpostavila bivanjsko dinamiko.
Opremljanje tega stanovanja je potekalo kot eksperiment. Lastnica je v njem združila družinsko dediščino in moderne detajle, ki skupaj pričarajo toplino in domačnost.
Že vstop v stanovanje je posebna izkušnja. Z malenkost dvignjenega podesta se kot iz ptičje perspektive po nekaj stopnicah spustimo v osrednji prostor. Temu je botrovala sprememba namembnosti interierja. Barbara Žnidarič, lastnica in avtorica opreme, razloži: “Na mestu te stavbe je stala prejšnja stavba, ki je bila med vojno 91. leta tudi porušena. Prejšnji lastnik je postavil novo stavbo in prvotno je bilo to stanovanje namenjeno ureditvi bara, vendar smo se ob nakupu odločili, da bomo v tem prostoru uredili manjše stanovanje. Zato smo zaprli stopnice, ki so potekale po samem stanovanju in uredili stopnišče, ki poteka ob stanovanju. Ker pa višina stopnišča, ki poteka ob objektu, ni sovpadala z višinskim nivojem tlaka v stanovanju, smo uredili manjši podest, po katerem se preko stopnic spustimo v osrednji prostor.”
Stanovanje je bilo ob nakupu povsem prazno, brez predelnih sten. Poleg le-teh so novi lastniki izkoristili tudi izjemno višino mansardnega prostora in pod sleme dodali še dodaten podest – galerijo s spalnico.
Notranja oprema iz domačega postrešja, kombinirana z dodatki z vseh vetrov
Lastnica je v barvno paleto mansarde raje kot izrazito žive odtenke, ki se jih hitro naveličamo, vključila zemeljske in pastelne tone, ter jih dopolnila s turkizno modrino. Skrbno in z raznih koncev je izbirala notranjo opremo. Viseči naslonjač, preproge, razno dekoracijo in zemljevid sveta je naročila prek spleta. Počivalnik in dotrajane ležalnike Rex je dobila v vrtcu in jih dala obnoviti. Prav tako pa je obnovljena tudi bogata družinska dediščina, ki jo je lastnica dobila v dar od svojih prednikov.
“Med izbranimi kosi so potovalni kovček moje prababice; radio ki je družinska zapuščina. Babica mi je izdelala gobelin, naslonjače pa mi je podarila moja mama. Kupila si jih je za prvo plačo pred več kot 50-imi leti. Moj dedek je bil mizar, zato sta v ambient vključeni tudi njegovi nočni omarici, ki sta bili zelo stari in umazani, saj je v njiju moj oče shranjeval orodje.” Pri restavraciji pohištva ji je na pomoč priskočil tast.
Zanimiva pa je tudi večerna osvetlitev stanovanja. “Rada nastavljam tople barve in poskrbim za različne svetlobne scenografije. Prav tako pa je v prostoru tudi zelo veliko naslonjačev, da se kar moraš usesti in začutiti toplino doma.”
Interier: Barbara Žnidarič
Fotografije: Barbara Žnidarič
360° ogled
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
