David Stenšak je svojo veliko strast do rokovanja z lesom odkril po zaslugi očeta, ki je sinu približal ljubezen do lesa, kar je prižgalo iskrico za ustanovitev znamke DSwoodworks.
David Stenšak je diplomirani inženir lesarstva, ki se je z lesom srečal že v otroških letih. Njegov oče se namreč ukvarja z leseno gradnjo, zato mu rokovanje z lesom ni tuje. »Les je univerzalen material, ki je zelo vsestranski in ga lahko preoblikujemo v različne uporabne produkte. Les nam daje občutek topline, povezanosti z naravo in elegance,« o svojem odnosu do tega naravnega materiala pove David.
Njegovi izdelki so hitro postali opaženi, zato se je odločil za oblikovanje lastne blagovne znamke DS Woodworks. Vse odtlej je nanizal že vrsto uporabnih lesenih pohištvenih kosov, od lesenih jedilnih miz do manjših klubskih mizic. Na sejmu Ambient se je predstavil s klubsko mizico Shou Sugi Ban, kjer gre za japonsko tehniko obdelave lesa, ki jo na vzhodu uporabljajo že tisočletja.
»Od stranke sem dobil povpraševanje za izdelavo klubske mize Shou Sugi Ban in z veseljem sprejel izziv za izdelavo unikatnega izdelka. Shou Sugi Ban je japonska tradicionalna tehnika za zunanjo zaščito lesa, pri kateri les zaščitimo z obžiganjem,« s ponosom pove David.
Shou Sugi Ban je tradicionalna japonska tehnika obdelave lesa, pri kateri se površina lesa ožge, da postane bolj odporna proti vremenskim vplivom, škodljivcem in gnitju. Najpogosteje se uporablja na lesu cedre (sugi), čeprav se lahko tehnika prilagodi tudi drugim vrstam lesa, kot so macesen, bor ali hrast. V začetni fazi se lesene deske izpostavi ognju, da površinsko zoglenijo, nato se les ohladi, največkrat z vodo. Z zoglenele površine se lahko v naslednjem koraku s krtačenjem odstranijo saje, odvisno od želene teksture, za konec pa se les še premaže z olji, s čimer se izboljša njegova odpornost.
Izdelava mize mu je vzela precej časa, saj je moral pred procesom dodobra raziskati tehniko japonskega obžiganja. Kot pove sam, mu je največji izziv pri tem predstavljala prav tehnika obžiganja lesa, pri čemer je vložil kar nekaj truda in časa, da je les ohranil v želeni končni obliki in ga obdelal do primerne stopnje.
Sicer pa David pri izdelavi izdelkov najpogosteje uporablja hrast. Tudi zato, ker je trenutno opaziti največje povpraševanje po hrastovih kosih pohištva. »Poleg hrasta se uporablja še les jesena, oreha, macesna in druge slovenske vrste lesa,« prizna.
Tudi izzivov za prihodnost mu ne zmanjka. Še naprej bi rad izdeloval kakovostne izdelke iz masivnega lesa po želji naročnikov, v prihodnosti pa si želi razširiti ponudbo in nadaljevati z razvojem novih izdelkov in tehnik izdelave.
