Čas je, da naši vrtovi postanejo bolj divji - pokažemo vam, kje začeti.
Še nedolgo nazaj je bila narava zares divja – bila je čudovito neobdelana, bogata in samovzdržna. V tem kontekstu seveda ne preseneča, da je človek svoj vrt ustvaril kot nasprotje naravi: podrejen, strogo deljen in skrbno vzdrževan.
Ampak z eksponentno rastjo svetovnega prebivalstva smo se v roku nekaj desetletij znašli v svetu, kjer smo že posekali, potlakavali in zagradili tolikšni delež površine Zemlje, da le še njena četrtina ostaja neokrnjena divjina. Izbrisali smo naravne habitate in celotne ekosisteme in na njihovem mestu uredili polja, ki danes pokrivajo kar 40 % kopnega.
Tudi iz naših zasebnih vrtov smo skorajda v celoti izločili lokalne sorte in na njihovem mestu zasadili tujerodne rastline. Naravni habitat naše lokalne favne se tako iz dneva v dan zmanjšuje.
Kako torej ustvariti zares čudovit vrt, ki bo potreboval manj vzdrževanja, manj gnojenja, manj zalivanja ter s tem poskrbeti za ohranjanje slovenske naravne krajine?
Spoznajte okolje, v katerem živite
Če še vedno ne veste, katere rastline so avtohtone v vašem okolju, potem je prvi korak, da se o tem pozanimate: na spletu, v lokalni vrtnariji, na sprehodu čez travnik ali gozd. Lokalne rastline v naravi bujno uspevajo z nič ali malo vzdrževanja, zalivanja, gnojenja … hkrati pa predstavljajo hrano za lokalno favno – od ptičev, pa do metuljev, čebel in drugih opraševalcev. V vašem vrtu se izogibajte invazivnim tujerodnim vrstam, kot so bambus, robinija ali ameriški javor, ter raje zasadite domačo lesko, okrasni luk, različne vrste šaša ali sončnice.
Nadomestite pogoltno trato
Manikirana trata potrebuje veliko vzdrževanja: skrbno pripravo zemlje, tedensko košnjo, gnojenje, zalivanje, pobiranje plevela … a za kaj le? Razen tega, da je ‘lepa na pogled’, trata nima nobene koristi. Namesto trate zato zasadite kaj drugega – v nadaljevanju imamo tri predloge.
Detelja: detelja je odporna na sušo in ne potrebuje rednega zalivanja – svojo zeleno barvo bo obdržala tudi v najbolj vročih in sušnih mesecih. Ne potrebuje gnojenja; in ne le to – iz zraka srka dušik in ga skozi koreninski sistem sprošča v zemljo, s čimer pognoji tudi rastline v svoji okolici. Detelja je zelo odporna na gnilobo in druge bolezni, ki navadno napadajo trato; kosimo pa jo le dvakrat do trikrat letno. Da njenih ljubkih cvetov, ki celo leto krasijo našo zelenico in pa užitka ob najdbi štiriperesnih detelj sploh ne omenjamo! Deteljo lahko zasadimo med že obstoječo trato, s čimer bomo tudi tej pomagali, da bo bolj zdrava.
Travniška mešanica: v semenarni izberite takšno, ki vsebuje predvsem semena avtohtonih travniških rastlin in se pozanimajte o času cvetenja: želite namreč, da vaš travnik cveti celo sezono. Zelenico posujte s semeni, rahlo pograbite, povaljajte in zalijte. Nato travniško mešanico pustite rasti vsaj do višine kakšnega pol metra: vanjo pa lahko nato s kosilnico zarežete pot, ki vas bo vodila na sprehod po domačem travniku.
Če bivate v vročem, sušnem območju, bodo najboljša izbira aromatične rastline, ki bodo – poleg urejenega izgleda – oddajale še čudovite vonjave skozi vse leto. Tako lahko trato povsem nadomestite z npr. plazečim timijanom (na fotografiji) in ga v peščenem vrtu kombinirate z rožmarinom, sivko, meto …
Vzgajajte užitne in zdravilne rastline
Čeprav ga velikokrat kot plevel mečemo iz vrta, je mladi regrat odličen dodatek k solati; rman je znan kot uravnalec prebave; trpotec pa je koristen pri oskrbi ran. Ne pozabite niti na čudovite in aromatične kamilice! Robove okrasnih zasaditev in zelenjavnih vrtov zapolnite z jagodami, timijanom ali meto. Namesto žive meje zasadite navadni lovor, sivko, malino ali robido; pergolo pa zasenčite z vinsko trto ali pa z visokim fižolom. Tako nobena od rastlin v vašem vrtu ne bo zgolj jemala (vode, gnojil, prostora), pač pa bo tudi vračala – ne le vam, pač pa tudi številnim živalim, ki se bodo lahko do sitega najedle na vašem vrtu.
Manj pesticidov in herbicidov
Da bo vaš vrt dobro uspeval, da ga ne bodo napadale bolezni in da bo za njegovo ugodno rast potrebno le najmanjše vzdrževanje, je pomembno, da dovolimo čimvečjo raznolikost. Plevela, ki se je zasadil na vaš vrt, ne izpulimo takoj – morda ima dobrodejno funkcijo. Opazujemo njegovo rast in ga izpulimo le, če vidimo, da drugim rastlinam jemlje prostor, sonce ali hranila.
Prav tako z vrta ne odganjamo živali: vsaka od vaših vrtnih nadlog ima namreč naravnega sovražnika, ki bo na vašem vrtu vzpostavljal red – brez nepotrebnih pesticidov. Če se tako npr. želite znebiti hroščev, v vrt prikličite več ptic; če vam nadlogo delajo uši, poskrbite, da bo vrt poln pikapolonic ali mrežekrilcev; martinčki pa bodo z veseljem pojedli vaše polže.
Razmislimo o vodi
Voda blagodejno vpliva na vsa živa bitja, zato razmislite, kako jo vključiti v svoj vrt. Izbirate lahko med številnimi vodnimi motivi, ptičjimi kopelmi ali pa se celo odločite za vgradnjo manjšega ribnika ali naravnega plavalnega bazena. Voda bo privabila ptice in sesalce, pa tudi kačje pastirje, žabe in močerade, ki se bodo ob njej napojili, hkrati pa bodo z vrta pobrali tudi mnogotere nadloge – polže, komarje, lubadarje.
Opustimo grabljenje
Ko začno odpadati prvi jesenski listi, že vlečemo grablje iz lope; a z izjemo njegovega estetskega učinka je grabljenje pravzaprav nekoristno. Odmrlo listje raje pustimo na zemlji, kjer bo bolj občutljive koreninske sisteme rastlin zaščitilo pred zimsko zmrzaljo, medtem ko bo v zemljo počasi vračalo hranilne snovi.
Ustvarimo prostor za živali
Če na svojem vrtu radi opazujete pisane metulje oziroma poslušate ptičje petje in regljanje žab, potem morate poskrbeti, da bodo te živali pri vas našle zavetje in si tam celo ustvarile dom. Zelo priljubljeni so t.i. hoteli za žuželke, ki jih lahko izdelate tudi sami: suha drva, trstiko ali veje zložite v zid, v katerem si bodo domove ustvarili raznovrstni insekti in pajki. Hotel za žuželke še dodatno ozelenite s kakšno aromatično plezalko: tako bo postal prijetnejši na pogled in še bolj privlačen za živali.
Če imate prostor, lahko na vrtu postavite tudi manjši čebelnjak in si tako naenkrat zagotovite dobro oprašene zelenjadnice in domač med; ptičje hišice, skupaj s košatimi drevesi, pa bodo v vaš vrt skozi vse leto privabljale ptice.
Še zadnji napotek
Divji vrt je torej vrt, v katerem dopustimo rast lokalnim rastlinam in vanj vabimo okoliške živali. Je vrt, ki vizualno navdušuje z bujnimi, užitnimi zasaditvami, močnimi barvami in aromami … je vrt, ki postane del večjega ekosistema in vrt, v katerem se samostojno vzdržuje ravnovesje (tako v kroženju hranilnih snovi kot v omejevanju škodljivcev).
A čeprav divji vrt ne potrebuje rednega obrezovanja, košnje, niti zalivanja, to ne pomeni, da je manj zahteven za vzdrževanje – človeška roka je še vedno potrebna pri načrtu zasaditve, ki bo vsaki od rastlin ponujal najbolj ugoden položaj za uspešno rast, ter pri stalnem nadzoru, ki preveč razraščene rastline vendarle omeji. Čeprav beseda divji namiguje na neprehodno zaraščenost, gre vseeno za vrt – za kulturo obdelovanja narave.
Fotografije: Pinterest
