V majhni španski vasici v provinci Huelva so arhitekti prepoznali potencial stare hiše, ljudsko imenovane La Posada (op. gostišče), in jo spremenili v sodoben studio, ki ohranja zapuščino starega in ga spretno spaja z novim.
Galaroza je majhna vasica na zahodu Španije, v njenem jedru pa stoji stara stavba, nekdanje gostišče, katere starosti ne ve nihče. Arhitekti studia inN arquitectura so se odločili, da jo z minimalnim posegom spremenijo v svoj novi studio in dom, s čimer bi nekdanjemu gostišču vdahnili novo življenje za prihodnost.
Stara stavba se je izkazala za pravi delovno-raziskovalni poligon, pri čemer so arhitekti v ozir vzeli vse njene dele – od temne kleti do gole zgornje etaže. V strnjeno vaško jedro umeščena hiša z nenavadno obliko je ponudila nemalo izzivov. O temeljitem premisleku o bivalnem prostoru znotraj debelih sten do razmisleka o ustvarjalnem procesu.
Ob želji po kar najmanj invazivnem posegu so arhitekti sanirali prvotno konstrukcijo, obe etaži pa združili z veliko zastekljeno odprtino, ki meji na vrt. Z nekaj večjimi prehodnimi zasteklitvami so omogočili dnevno svetlobo tudi v notranjosti objekta, preostanek pa pustili manjšim odprtinam v fasadi. Delovni prostori so razporejeni prečno v tlorisu, zasebni bivalni prostori pa so za razliko od njih vzdolžno umeščeni.
Obnova Le Posade je trajala pet let, vsak poseg pa je bil skrbno premišljen. Vsak element so skrbno proučili in ga po potrebi zamenjali. Stene so obnovili z apneno malto, bogat lesen opaž pa je dediščina vaških mizarjev. Vse, kar je bilo dragoceno, je bilo spet uporabljeno tam, kjer je bilo najbolj koristno.
Z rušilnim kamenjem so obnovili zatrep, glinene ploščice uporabili za tlakovanje ograde, bloke opeke pa za popravilo krušne peči. Na strehi je še danes mogoče občudovati star strešnik, ki kaže sledove časa in vremenskih dejavnikov. Tudi notranja vrata, ki dandanes niso več potrebna, so uporabili pri izdelavi pohištvenih kosov.
Fotografije: Manolo Espaliú
