Domovanje Ane in Primoža Polha na primorskem podeželju kar poka od domačnosti in topline ter je dober dokaz, da najbolj pristni interierji nastajajo v sozvočju z lastniki. Še bolje, s pomočjo njihovih spretnih rok in ustvarjalnih idej.
Mladi, ki se znajdejo pred stanovanjskim vprašanjem, imajo, sploh dandanes, zelo nehvaležno delo. Zato se številni odločijo, da si, vsaj začasno, uredijo dom kar nad starši. Ana in Primož že dlje časa sanjata o lastni hišici, a ker je proces gradnje in pridobivanja dovoljenje dolgotrajen, sta si morala urediti dom v mansardi družinske hiše.
Ta je bila nekoč namenjena otroškim sobam, a otroci so odrasli in zato že nekaj časa ni več služila namenu. Par je zavihal rokave in se lotil dela. Mansardno stanovanje, ki se razteza na 60 m2, sta tako preobrazila v nadvse simpatično stanovanje, ki kar kipi od domačnosti ter lepo ponazarja njune korenine in identiteto.
Anin oče je vizionarsko že ob gradnji hiše predvideval, da si bo kateri izmed otrok v mansardi nekoč ustvaril dom, ter s potrebnimi inštalacijami olajšal nalogo mlademu paru. Ta je ohranil prvotni tloris, tudi v želji po kar najbolj ekonomični gradnji, ter se lotil opremljanja. Pri tem je njuna vizija precej enotna, želela sta ustvariti dom v retro slogu, ki odseva njune korenine in identiteto.
Ideja se odraža v starinskem kmečkem slogu, ki je na sodoben način vpleten v prostor. Uporabila sta številne kose pohištva iz druge roke, ki jih je Primož, sicer strasten zbiralec predmetov, povezanih s preteklostjo, izbrskal na starih podstrešjih in skednjih.
»Pri opremljanju sva izbrala številne kose ponovne uporabe. Najprej zaradi finančnega vidika, po drugi strani pa nama je obema pomemben tudi vidik trajnosti. Primož je zbiratelj starin, predvsem iz lokalnega vaškega življenja, zato ima nos za takšne stvari. Jedilna miza je recimo z najino pomočjo dobila novo življenje, tu pa so še stari jedilni stoli in naslanjači v dnevni sobi,« pojasnjuje Ana.
Omenjena naslanjača je Primož našel pri mamini teti, ki je bila vesela, da jih bo nekdo ponovno uporabil. V ta namen sta jih restavrirala in na novo tapicirala, a izbira blaga je bila vse prej kot enostavna, pojasnjuje Ana: »Joj, to je bil projekt za pojest živce. Dolgo časa sem iskala blago, ki bo retro in se bo lepo povezovalo s celotnim prostorom. Tako sem našla tega, v katerega sta oblečena naslanjača, in dekorativne blazine v dnevni sobi. To blago, narobe obrnjeno, pa se ponovi tudi na blazinah jedilnih stolov.«
V bivalnem prostoru prevladuje les, ki ga dopolnjujejo posamezni poudarki v rumeni in zeleni barvi. Rumena je Ani še posebej ljuba, medtem ko zelena v prostor vnaša svežino. Prostor kot celoto zaokrožuje valjčkan vzorec na stenah, ki je bil nekoč stalnica starih kmečkih izb. Rustikalna kuhinja v zelenem odtenku je Primoževo delo. Diplomirani inženir lesarstva, pred tem pa lesarski tehnik, je izdelal čudovit kuhinjski sestav s številnimi drobnimi detajli.
Vzidano »okno« služi kot vitrina za kozarce, medtem ko notranjost krasi rešilje (op. domača vezena tkanina), ki je pred desetletji krasila omaro lokalne kmečke domačije. Stojalo za obešanje sta izdelala kar iz ročaja starega štedilnika, Ana pa je z nekaj spretnosti poskrbela za t. i. efekt črva, zaradi katerega kuhinja deluje še bolj rustikalno. Kot bi jo načel zob časa. Nekaj posebnega je tudi ročno rezbarjena svarica, geometrijski vzorec, ki predstavlja življenje v harmoniji in ravnovesju. Kuhinja je izdelana iz masivnega smrekovega lesa, kuhinjski pult pa iz bresta.
Tudi omarica v dnevni sobi je Primoževo delo. Prej je bil namreč zaposlen v mizarstvu, in ko stranki naročena omarica ni bila všeč, ker ni bila dovolj velika za spravilo kovčka, je dobil dovoljenje, da jo odnese domov. S prihodom novega družinskega člana pred nekaj leti pa je tudi dnevni prostor doživel rahlo preobrazbo. Oblikoval se je namreč otroški kotiček, opremljen s trajnostnimi igračami za odprto igro. Del tega je tudi leseni Martin Krpan, ki ga je preteklo zimo izrezbaril Primož. Otrok k igri vabita tudi prikupen lesen stolček in mizica znamke Kntregca.
Pomembno vlogo v prostoru igrajo tudi fotografska in likovna dela, ki so zbrana na steni v dnevni sobi. Starim in manj starim družinskim fotografijam ter portretu Ane in Primoža, ki je nastal izpod rok beneškega uličnega umetnika, družbo mu delata še posušeno rastlinje in prva umetnina njunega sina.
