Na mestu starega gospodarskega poslopja v Selah bo zrasla nova hiša. Ta posnema stari objekt v razmerjih in velikosti ter upošteva vse zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, s tem pa zagotavlja nadaljevanje idilične podobe kraškega naselja.
Arhitektka Sanja Premrn, ki je zasnovala arhitekturo in notranjo opremo hiše, je kot vedno izhajala iz parcele, osončenja, pogledov, pa tudi postavitve sosednjih objektov, želja naročnikov in prostorskih aktov. Najpomembnejše pri oblikovanju pa so bile zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so narekovale proporce stavbe, tip fasadne obloge, obliko oken in strehe ter tip kritine. »Zahtev je bilo kar nekaj, ampak nismo imeli občutka, da nas kakorkoli omejujejo. Tudi naročniki so želeli objekt, ki bi se čim bolj zlil z okolico,« pove arhitektka, ki obžaluje le, da jim zavod ni dovolil kamnite fasade, ki sta si jo naročnika zelo želela.
Hišo so umestili pravokotno na cesto, tako da se z daljšo, zahodno stranico odpira proti vrtu. Na to stran je umeščen tudi vhod, do katerega pridemo mimo masivnega nadstreška za avtomobile. Vhod je označen z leseno pergolo, ki se zavije tudi okoli fasade in senči najbolj izpostavljene steklene površine na jugu in zahodu.
Pri razporeditvi prostorov sta naročnika dala arhitektki proste roke. »Želeli so le delno vkopano klet pod delom objekta, zato je posebna samo lega dnevne sobe v medetaži nad polkletjo,« pove. Prostori se tako nizajo v treh nivojih. Vhodna etaža je s kuhinjo in jedilnico prek velikih panoramskih zasteklitev povezana s teraso in vrtom. Nekaj stopnic višje je umeščena dnevna soba, v kateri lahko uživamo bodisi na velikem kavču v U-obliki ali pa se s knjigo v roki sprostimo ob kaminu na dolgi podokenski klopi.
Po stopnicah se povzpnemo še v nadstropje, kamor so umeščeni spalni prostori, ki se senčijo z lesenimi brisoleji, kabinet in minimalistično oblikovana, a razkošna kopalnica. »V kopalnici sem imela popolnoma proste roke in sem narisala, kot se mi je zdelo najbolj primerno – keramike ne maram, zato se ji izognem, če je le možno. Zato bo po tleh brušen beton, po stenah pa dekorativni beton v naravnih tonih. Umivalnik bo integriran, prav tako iz betona. Zaradi teže pulta in da nekoliko skrijemo stranišče, smo dodali predelno steno, v katero bo umivalnik vpet. Spodaj bodo štirje leseni predali, to pa je praktično vsa oprema v tem prostoru.«
Arhitektka je s skrbno izbranimi kosi opreme v interierju ustvarila intimno, toplo in umirjeno vzdušje; s preprosto arhitekturno zasnovo pa dokazala, da so zahteve ZVKDS lahko odlično izhodišče za združevanje tradicionalne oblike s sodobnimi potrebami po svetlem in odprtem domu.
Arhitektura: Sanja Premrn
Vizualizacije: Sanja Premrn
