Dvesto epizod oddaje Ambienti: grajenje mostov med stroko in uporabnikom

Družinski projekt, nacionalni učinek

»Ideja za oddajo o prostorskem oblikovanju je nastala doma na kavču ob gledanju tujih oddaj o gradnji, prenovah in o arhitekturi,« začne pogovor z nami avtorica in gonilna sila oddaje Mateja Košir, ki je oddajo zasnovala s strokovno pomočjo soproga Milana in sinom Domnom. »Sin se je pripravljal na sprejemne izpite na AGRFT in z njegovo ekipo smo pripravili pilotsko oddajo. Pokazali smo jo takratnemu uredniku Razvedrilnega programa Mariu Galuniču. Na moje veliko presenečenje ga je pilotska oddaja prepričala in za leto 2016 so jo uvrstili v programsko shemo … no, in že smo pri dvestoti oddaji. Nikoli si nisem mislila, da bo tako,« se spominja.

Galunič se spomni zagnanosti in strokovnosti ekipe, visokokakovostne produkcije in pripravljenosti na trdo delo. »Predvsem sem verjel, da obstaja občinstvo za tak žanr oddaje, ki ga do zdaj nismo poznali,« se spominja. »Prav tako sem videl, da ima oddaja vsebino, da je uporabna, da nosi v sebi sporočilo, kar je na javni televiziji pomembno. Poleg tega pa je vedno zanimivo pogledati čez ograjo, kako ima sosed urejeno hišo in okolico. Zdi se mi, da je to oddaja za vse generacije, kar je sploh odlično.«

Mario Galunič: »Mogoče sem kdaj začutil pri gledalcih tudi nekaj nevoščljivosti«

V oddaji je bilo predstavljenih že skoraj šeststo objektov, vrtov in interierjev. Na majhni površini, kot je Slovenija, je to resnično presežna številka. »Spomnim se odzivov z začetka predvajanja; ljudje so bili preprosto presenečeni, da imajo Slovenci tako lepe hiše, stanovanja; da naši arhitekti znajo narediti tako izjemne projekte,« se spominja Galunič. »Morda sem kdaj začutil tudi nekaj nevoščljivosti, a to je za televizijo dobra novica, to zagotavlja dobro gledanost,« še doda z nasmehom.

Gledalci se v nekaterih primerih sami prijavijo za predstavitev svojih ambientov v oddaji, a velik delež je izbran na podlagi plodnega sodelovanja ustvarjalcev oddaje s stroko, tj. z arhitekti, s krajinskimi arhitekti, hortikulturnimi strokovnjaki in z notranjimi oblikovalci, ki sicer v razvedrilni format oddaje vnesejo strokovno in izobraževalno noto. »Oddaje o arhitekturi ni brez arhitektov in oblikovalcev,« se strinja avtorica. »Na začetku so bili arhitekti previdno zadržani, ko smo jih vabili k sodelovanju. V vseh teh letih pa so ugotovili, da smo zelo dober medij za ozaveščanje naročnikov o nujnosti angažmaja stroke pri zasnovi doma.«

Arhitekt, notranji oblikovalec, krajinski arhitekt: ne nujno zlo, ampak dodana vrednost vsake investicije

Ustvarjanje doma je vsakokrat enkratna in intimna pot, v veliko pomoč pa je, če imamo ob tem strokovno podporo, ki nam tolmači predpise, poskrbi za najboljši izkoristek prostora, načrtuje znotraj določenega proračuna, priporoča najboljše prakse, materiale in detajle ter seveda ustvari najboljšo scenografijo za naše vsakdanje življenje.

Arhitekt Matej Gašperič, ki se je v oddaji Ambienti predstavil s številnimi unikatnimi enodružinskimi hišami, do zadnjega milimetra prilagojenimi parceli in uporabnikom, na to pripomni: »Globoko verjamem, da se kakovostne arhitekture ne da predpisati z zakoni, s prostorskimi akti in pravilniki. Ustvarjamo jo arhitekti, ki pa ob tem poleg kakovostnih izvajalcev nujno potrebujemo tudi arhitekturno razgledane in ozaveščene naročnike. Prav zaradi tega popularizacija kakovostne arhitekture med najširšo množico prebivalstva nedvomno igra izjemno pomembno vlogo.«

»Vsekakor oddaja Ambienti dobro vpliva na zavedanje o tem, kako pomembna je kultura prebivanja. Ustvarjalnost in odnos do prostora sta nekaj, kar živi v marsikom izmed nas, in oddaja prispeva k prepoznavanju pa tudi sledenju funkcionalnosti in estetike prostora. Notranji oblikovalci smo z njo dobili priložnost, da se predstavimo. Dobili smo glas, da predstavimo svoje delo ter predvsem odnos do naročnikov in skupne poti pri ustvarjanju interierjev,« doda arhitektka Petra Zakrajšek, ustanoviteljica na mednarodni ravni večkrat nagrajenega biroja za notranje oblikovanje GAO arhitekti.

Velik del oddaje predstavljajo tudi predstavitve vrtov, ki vedno znova navdušujejo s svojo kompleksnostjo in raznolikostjo. »Dobro načrtovan prostor je večkrat preprost, kar pa ne pomeni, da ga je preprosto načrtovati,« se namuzne krajinska arhitektka Sara Peternel in doda: »Ljudje so postali dovzetnejši do pomoči arhitektov in krajinskih arhitektov ter vedno bolj prepoznavajo našo vrednost in prispevek dobrih rešitev pri oblikovanju prostora. Oddaja Ambienti je pri tem postala ena ključnih referenc, vir navdiha in idej ter motivacija za veliko Slovencev pri načrtovanju ali preurejanju lastnega vrta.«

Boštjan Romih: »Gre za zares izjemna prebivališča, zato mi zanimanja in navdušenja nikoli ni treba igrati«

Oddaja se je z leti razvijala in prilagajala. Šesto sezono je voditelja Dejana Pevčevića zamenjal Boštjan Romih. Zvedav, spontan in razgledan gostitelj je na snemanje vnesel sproščenost in smeh. »Boštjan je moj najljubši voditelj Ambientov, ker je v resnici precej radoveden,« se nasmeje arhitektka Zakrajšek. »Osebno mi je najbolj ostalo v spominu, ko si je na snemanju Hiše za pet v naravi brez oklevanja nadel varnostni pas in se spretno povzpel prav do vrha dvonadstropne plezalne stene,« doda Gašperič.

Boštjan se v vlogi hkratnega gostitelja in gosta sicer zelo dobro znajde. »Nadvse v pomoč pri vodenju oddaje mi je, da gre za zares izjemna prebivališča, zato mi zanimanja in navdušenja nikoli ni treba igrati,« se posmeje Boštjan, ki je šele med snemanjem oddaje razvil poseben odnos do grajenega prostora. »Hočeš nočeš si s toliko ogledi vzgajaš oko in dojemanje prostora. Čedalje bolj razumem, zakaj mi je neki prostor všeč, katera kombinacija elementov mi je v nekem primeru ključna za dobro počutje, ampak spremenljivk je še vedno ogromno, človeška ustvarjalnost je neverjetna, če vedno ustvarjamo nove in nove izjemne domove, zato naj se učenje kar nadaljuje.«

Vztrajanje pri pravičniški drži ne vodi k uspehu

Čeprav se je odnos do grajenega prostora v Sloveniji v zadnjih desetletjih občutno izboljšal, pa je pot do urejene podobe naših naselij še dolga. »Arhitekti se upravičeno jezimo zaradi kaotične pozidave Slovenije, ki je preplavljena z arhitekturo dvomljive kakovosti. Prst krivde usmerjamo pogosto proti ‘nekulturnim’ investitorjem, ki po našem mnenju nimajo niti posluha niti volje, da bi prisluhnili vrednotam naše stroke,« o stanju graditeljske kulture spregovori nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, mag. Peter Gabrijelčič, dr. Živa Deu, arhitektka in strokovnjakinja na področju varstva kulturne dediščine, pa mu pritrdi: »Vodilni finski arhitekt Juhani Pallasmaa je prepričan, da slovenska arhitektura preveč sledi globalnim trendom, pogosto je ekscesna, namesto da bi govorila z umirjenim tonom ter bila ob tem pozorna na specifike lokalne kulture in lokacije.«

Edini način za zagotovitev skladnosti našega grajenega okolja tudi za naslednje generacije pa je v izobraževanju, predvsem zasebnih investitorjev, ki številčno prevladujejo. Če bodo prebivalci cenili kulturno dediščino, jo bodo zaščitili; če bodo cenili skladno in trajnostno oblikovan prostor, ga bodo tudi sami soustvarjali.

Gabrijelčič pritrdi: »Vztrajanje pri pravičniški drži ne vodi k uspehu. Bolj kot to je koristno zgraditi mostove medsebojnega razumevanja. In prav to sta namen in poslanstvo oddaje Ambienti. Format, v okviru katerega je prikazano nastajanje kakovostne arhitekture skozi izkušnjo arhitekta in njegovega klienta, nagovarja gledalce na neobremenjujoč način h globljemu razumevanju arhitekture. Prikaže jo kot pametno stroko, ki omogoča ljudem zgraditi uporaben in prijeten dom, a hkrati skrbi tudi za javni interes in podobo naselja,« Deu pa doda: »Uničenju in arhitekturni globalizaciji se lahko zoperstavimo le z izobraževanjem najširših plasti prebivalstva. Graditelji za svoje odločitve preprosto potrebujejo videne vzore. Vem, da je veliko predstavitev prenovljenih stavb v oddaji Ambienti ozavestilo lastnike starih hiš in jim pomagalo presekati gordijski vozel, sestavljen iz vse premnogih in raznolikih nasvetov, med njimi najbolj nevarnega: ‘stara in plesniva, ta hiša je za podret’.«

Na še veliko desetletij!

Oddaja Ambienti, ki je novo sezono pospremila tudi s prenovljeno spletno stranjo, pa niso le pasivni opazovalec trendov v gradbeni industriji, ampak jih aktivno sooblikujejo. »Oddaja nagovarja k trajnosti, podpiranju slovenskih rokodelcev in tehnoloških podjetij, k ohranjanju in prenovi grajene dediščine ter k zelenemu in odgovornemu prebivanju in ravnanju do prostora. Lahko bi rekli, da oddaja gledalce na sproščen in zabaven način vzgaja. Čutimo odgovornost do slovenske krajine, gledalcev in prihodnjih rodov, da informiramo o ekološki gradnji in reciklaži,« pritrdi avtorica Mateja Košir.

Prav te tematike spodbuja tudi odgovorni urednik oddaje Vanja Vardjan: »Navdušujejo me široka uporaba lesa in ljudje, ki sami pristopajo k prenovi ali oblikovanju pohištva,« potrjuje Vardjan, ki je kot odgovorni urednik nasledil Maria Galuniča in Roka Smoleja. In doda: »Oddaja Ambienti je oddaja, ki smo jo v Sloveniji potrebovali. Je oddaja, ki širokemu krogu gledalcev na vsebinsko in vizualno prepričljiv način predstavlja širok nabor dosežkov arhitekture in notranjega oblikovanja v Sloveniji.«

Kakšni pa so načrti za prihodnost? Materiala za nove epizode kljub vse daljšemu formatu oddaje nikakor ne zmanjka, zatrjuje ekipa. »Ni bojazni, da bi delo presahnilo. Izbor projektov je tako velik, da jih težko uspemo vse posneti,« pritrdi Koširjeva in pogovor sklene z željo, da bi oddaja na sporedu ostala še desetletja.