Vrt, ki smo ga obiskali jeseni, ima vrsto odlik. V obdobju, ko večina drugih vrtov ponuja le veneče cvetje in odpadajoče listje, se na tem vrtu barve šele začno razgrinjati kot razkošen plašč.
Vrt svoje bogastvo skriva, saj je namenjeno predvsem domačim. Mimoidočim ponuja pogled na vhod, stopnišče in parkirišče, vse mehko obrobljeno z rastlinjem. Glavni del vrta pa je izza hiše, kjer se dobrih 3000 kvadratnih metrov veliko zemljišče prosto, brez ograje, nadaljuje v travnike in polja…
Tu se odpira veličasten pogled na vznožje Kamniško-Savinjskih Alp, nad katerimi se dviguje Storžič.
Ko so lastniki poklicali krajinsko oblikovalko in strokovnjakinjo za trajnice Bernardo Strgar Schulz, so izrazili željo, da bi zakrili pogled na hišo s ceste, hkrati pa pustili razgled na pokrajino za hišo. Krajinarka je naletela na nekaj posajenih dreves in živo mejo, vendar je najprej ustvarila ogrodje vrta, tako z dodajanjem kot z odvzemanjem drevnine. Hkrati je povezala osnovne tri dele vrta (pred hišo, zasebni del vrta za hišo in odprto travnato površino) z zasaditvijo enakih vrst rastlin.
VRT PRED UREDITVIJO
Izkušena krajinarka barv na vrtu ne vidi samo v cvetovih. Njen barvni spekter je mnogo širši, saj ima že zelena nešteto odtenkov. Zato na vrtu ne manjka vednozelenih grmov in dreves, najprej pa opazimo bršljan, ki mehča ostre robove zidov stopnišča.
Trajnice z barvitimi cvetovi so razne kadulje in homulice, pod krošnjo japonskega javorja se skriva greda modro cvetočih liriop.
Pozimi vrt še zdaleč ni prazen, saj ga poživljajo igrive krogle striženega pušpana, bleščeči listi lovorikovca in nekaj iglavcev. Pogled pritegnejo silhuete dreves, a tudi skorja nekaterih debel.
Domišljena zasaditev prebudi prve cvetoče čebulnice zgodaj pomladi, za njimi vzniknejo trajnice, razprostrejo se šopi okrasnih trav, ki svoj čar dokončno razkrijejo šele jeseni…
Med cvetjem ni vrtnic in podobnih zadev »na prvo žogo«. Seznam različnih rastlin na vrtu ni posebno obsežen, saj je Bernarda Strgar Schulz svoje znanje dopolnjevala tudi v Angliji. Tam znajo združevati enake vrste rastlin v poteze, ki se zlijejo v enovito sliko, zato sadijo ducate enakih rastlin v skupine. Prav tako pazljivo izbirajo rastline, ki so zanimive skozi celo leto, ne le med cvetenjem.
Prostrana trata, na robu katere stoji impozanten paviljon, namenjen druženju, dokazuje, da je filigransko gojena »angleška trata« izguba časa in moči. Tukajšnjo travnato površino sestavlja mešanica trav in širokolistnih zeli (»plevelov«), ki tvorijo trpežno preprogo. Še večje priznanje si trata zasluži, ko izvemo, da ne gred ne trate ne zalivajo, saj so lastniki in krajinarka izbrali trajnostni pristop.
Jeseni nekateri okrasni grmi zažarijo v živih barvah rdečih odtenkov, bodisi na listih ali plodovih, po katerih se potem pasejo ptiči. Lastniki priznajo, da ne pernatih ne dlakavih živali ne preganjajo z vrta, zato gozdne živali vsako leto »prikrajšajo« poganjke grmov na zunanjem robu vrta … a nič zato, saj se pomladi obrastejo.
Prav pisani sestoj trav, trajnic in grmov, ki obroblja vrt na eni strani, pripomore h komaj opaznemu prehodu vrta v okoliško krajino. Tako kot ni ravnih linij na tem vrtu, tudi ni strogih meja.
Res, mojstrsko oblikovan vrt, poln vsebine.
Fotografije: arhiv lastnikov, Stane Sušnik, Mateja Košir
